Slovenija je nenormalno administrativno zapletena in z evidencami nasičena država

Poslanec SDS Tomaž Lisec je 3. maja gostoval v oddaji Sreda v sredo z Borisom Cipotom, kjer je predstavil predloge za debirokratizacijo slovenskega kmetijstva, ki smo jih v Slovenski demokratski stranki pripravili na podlagi pogovorov s predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije.

»Ko se poslanci SDS srečujemo z državljani na terenu, nam povedo le, da si želijo, da jih država pusti pri miru. Vsi se zavedajo, da je treba dati državi, kar je državnega, ampak se sprašujejo, zakaj nek uradnik, celo mimo podzakonskega akta, določa, kakšno površino mora imeti kmet ali pa zakaj mora biti neka ograja točno takšna kot si jo je nek uradnik zamislil,« je uvodoma dejal poslanec Lisec.

V SDS smo se najprej sestali s pristojnimi zbornicami, ki so v preteklosti že pripravili predloge za administrativno razbremenitev ljudi. »Po pogovorih z njimi je hitro prišlo do skupnega dokumenta, ki smo ga pripravili za izredno sejo državnega zbora,« je povedal poslanec SDS. V preteklosti je tudi sam večkrat opazil, da se na srečanjih, denimo, gospodarstvenikov in obrtnikov dogaja, da govorijo politiki, »namesto da bi sedeli v zadnji vrsti in poslušali predloge in zahteve.«

Na vprašanje Borisa Cipota o tem, kdo v Sloveniji sploh lahko pozna preko 20.000 zakonskih in podzakonskih aktov, ki jih imamo ta trenutek v Sloveniji, je Tomaž Lisec odgovoril, da »ga ni junaka, ki bi vedel, kaj vse se v državi predpisuje. Niti uradniki ne vedo, kaj se dogaja znotraj njihovega področja,« je ob tem opozoril poslanec SDS in dodal, da imamo samo na področju kmetijstva kar 4040 podzakonskih aktov in 42 zakonov, poleg tega pa se od kmetov pričakuje še, da poznajo davčno, okoljsko in prostorsko zakonodajo. »Nekoliko grdo bo rečeno, vendar bi lahko rekli, da veliko podzakonskih aktov nastaja na cigaretnih pavzah znotraj ministrstev, ko uradniki razmišljajo zgolj, kako si zavarovati svoj obstoj oziroma službo,« je dejal poslanec SDS.

Mnogi gospodarstveniki, obrtniki in kmetje poslanca Lisca večkrat sprašujejo, ali in kdaj bo SDS organizirala kakšne proteste. Poslanec na takšna vprašanja odgovarja, da morajo že sami biti glasni in vladi povedati, da imajo takšnega stanja dovolj. Po mnenju poslanca  je tudi nesprejemljivo, da zato ker neka ograja ni postavljena v skladu s predpisom, ki ima tako dolgo ime, da si ga niti nihče ne zapomni, kmetu napišejo kazen v višini 7500 evrov. »Slej kot prej se bo zato po mojem mnenju zgodilo, da bodo ljudje spontano šli na ulice. Šele takrat se bomo vsi skupaj zamislili, kaj počnemo z našo državo. Ali je res smisel države birokracija z evidencami ali zdrav kmečki razum?« se je vprašal Tomaž Lisec.

Eden izmed razlogov za preveliko birokratizacijo Slovenije je po mnenju poslanca SDS tudi dejstvo, da nekateri ministri pred nastopom svoje funkcije niti niso dobro vedeli, kaj zaobsega njihovo delo, po nekaj mesecih na ministrski funkciji pa še vedno niso sestavili svoje ekipe. »Če uradniki ne dobivajo navodil s strani svojih nadrejenih, potem ali ničesar ne delajo, ali pa delajo po svoje,« je prepričan poslanec Lisec.

»Slovenija je nenormalno administrativno zapletena in z evidencami nasičena država,« je v nadaljevanju dejal poslanec SDS in dodal, da ljudje kar čakajo na obisk inšpektorja, čeprav se obenem še šalijo, da še dobro, da jih imamo premalo, sicer bi stali na vsakem koraku.

»Zadnja vlada, ki se je lotila reform, je bila vlada Janeza Janše leta 2012, ko smo spremenili delovno in pokojninsko zakonodajo, naredili smo nastavke za reformo bančnega sektorja in privatizacije. Posledica vsega tega dela pa je bil padec vlade, ker je bilo ozadje še vedno premočno,« je prepričan poslanec Lisec.

Na vprašanje Borisa Cipota o tem, koliko bo še potrebno stiskati slovenskega kmeta, da bo napolnil prikolico z gnojem in jo pripeljal pred Židanovo ministrstvo, kot se to dogaja v drugih razvitih demokracijah, je Tomaž Lisec odgovoril, da bo kot predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano s kmeti, ki bodo prišli v Ljubljano, z veseljem spregovoril, upa pa, da če pride do tega, da  bodo kakšno prikolico pustili tudi pred kmetijskim ministrstvom, ne samo pred državnim zborom. »Regulativa mora biti v vsaki državi, vendar pa, če iz tega naredimo znanstveno fantastiko oziroma domišljijske spise uradnikov, pa je prišel čas, da temu naredimo konec,« je dejal poslanec SDS.

Izredna seja Državnega zbora RS, na kateri bodo poslanke in poslanci razpravljali o predlogih za debirokratizacijo Slovenije, bo predvidoma v ponedeljek, 8. maja. Glede podpore koalicijskih strank predlogom, ki smo jih pripravili v SDS, Tomaž Lisec sicer ni optimističen, saj se po njegovem mnenju pri zdajšnji koaliciji in vladi bolj kot kadarkoli prej kaže to, da nekaj všečnega govorijo, delajo pa potem nekaj povsem drugega. Pripravljeni predlogi za debirokratizacijo Slovenije so dobri, zato tudi ob nesprejetju s strani vladne koalicije, tega gradiva ne bomo vrgli v koš, obljublja poslanec Lisec. »V primeru oblikovanja prihodnje vlade, bomo, če bomo sprejeli en pravilnik ali uredbo, na drugi strani zavezani, da vsaj dva črtamo,« je še dejal poslanec SDS.

Vabljeni k ogledu celotnega pogovora.