Slovenija bi lahko od EU dobila denar za približno 30 vrtin v okoljih, kjer so največje socialne stiske. Občine bi dobile vrtine, iz njih prihaja para, ki bi najprej pogajanja geotermalno elektrarno, potem bi šla voda za centralno ogrevanja kraja in za tople grede – tako bi imeli samooskrbo 365 dni na leto.
Forum za kmetijstvo in podeželje Slovenske demokratske stranke je v Petrovčah pripravil pogovor o problematiki slovenskega kmetijstva, na katerem so sodelovali poslanec državnega zbora in predsednik Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franc Breznik, predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje Stanko Prislan, podpredsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Marjan Golavšek in predsednik Odbora za kmetijstvo pri Strokovnem svetu SDS Matjaž Kočar. Pogovor, v katerem so s svojimi pogledi sodelovali tudi slovenski kmetje, je moderirala Dragica Sternad Pražnikar, ki je v sodelovanju s FKP poskrbela tudi za celostno organizacijo dogodka.
Stanko Prislan je uvodoma predstavil delovanje in poslanstvo foruma, ki ga vodi. »Vemo, da stanje v kmetijstvu ni rožnato, da se poslabšuje,« zato so sestavili 16 članski odbor, sestavljen iz ljudi iz celotne Slovenije, ki zbirajo informacije na terenu, ki jih potem posredujejo poslancem in strokovnim sodelavcev, da ukrepajo naprej.
Matjaž Kočar je dejal, da je naloga Strokovnega sveta priprava vladnega programa: »Opredelili smo 5 ključnih točk v našem programu, vesel sem, da ta vlada bere naš program in določene, sicer zelo majhne točke se udejanjajo, kar pomeni, da je naš program pripravljen kvalitetno, sodeloval je zelo širok forum ljudi, ne glede na strankarsko pripadnost.«
Marjan Golavšek je spregovoril o vlogi Kmetijske zbornice, ki skrbi za dobrobit kmeta, je sogovornik vladi in skrbi za to, da predpisi in ukrepi ne bi šli v škodo kmetijstva. »Večinoma se zadeve dajo usklajevati, ampak zadnjo besedo ima vlada, zato zbornica ni vedno uspešna, zagotovo pa bi brez zbornice bilo za kmeta bistveno slabše,« je dejal. Ključna tema je trenutno je skupna kmetijska politika po letu 2020. Kaže, da bo tokrat imela država bolj odločilno vlogo o tem, katere ukrepe bi naj v državi sprejemali, kopja se lomijo okoli definicije izraza »aktivni kmet«, ki ga želi opredeliti Evropska komisija.
Franc Breznik je za začetek pojasnil, kako je, glede na področja, s katerimi se je ukvarjal pred tem, gospodarstvo, vojaštvo, visoke tehnologije, presenetljivo postal predsednik odbora za kmetijstvo. »Prihajam s podeželja, moja družina je povezana z veterinarstvom, oče je bil napreden veterinar, vizionar,« je dejal. Velik del življenja je preživel v stiku s kmetijami in spoznaval težke stiske ljudi. Danes ugotavlja, da ljudje, starejši od 70 let, še vedno morajo delati, da si niso zaslužili dostojne pokojnine. Breznik trdi, da je kmetijstvo v Slovenskih goricah, če odvzamemo nekaj modernih traktorjev in računalnikov, ostalo na nivoju kmetijstva, ki ga je opisal dr. Jože Pučnik, ko je zarisal socialistično kmetijstvo in uničevanje kmetov ter si s tem prislužil zaporno kazen.
Franc Breznik želi kmetijstvo narediti ambiciozno. »Upam, da smo Slovenci v tranzicijski puberteti dozoreli, da bomo po nakupu materialnih dobrin končno spoznali, da je pridobivanje hrane osnovna kmetijska dejavnost, da proizvajamo hrano kvalitete »audi« in da to hrano prodajamo za ceno »15 let starega fiata punto«.
»Kot inženir in ekonomist želim dodati kmetijstvu neko ambiciozno zgodbo, zgodbo končane tranzicije, iskanja skupnih napak in strategije za novo evropsko skupno kmetijsko politiko, narediti klasično swot analizo, kje so težave, kje so stiske, kje so potrebe,« pravi Breznik. Ob tem pa želi pomagati vsem tistim, ki so delali na kmetijah 50 let in več, da bodo imeli dostojno pokojnino.
Kot sin veterinarja se ni odločil za kmetijstvo ali veterino, ker je bilo takrat to zanj neperspektivno, svojo pot je videl v elektroniki, danes pa ko politik želi, da bi prepričal mlade, da kmetujejo, da naredijo pozitivno zgodbo. Želi, da se kmetje prebudijo iz zimskega spanja, postanejo aktivni državljani, da ponovno pokažejo moč, ki jo je kmetijstvo imeli v začetku nastanka slovenske države, da se kmetje pojavljajo in dajejo ideje.
Kot predsednik odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano se je seznanil z vsemi pristojnimi institucijami, statistiko in podatke za svoje delo pa črpa iz dokumenta Stanje v slovenskem kmetijstvu, ki ga izdela najbolj kvalificirana institucija pri nas - Kmetijski inštitut.
Z odborom so že obiskali Zavod za gozdove, nekatere inštitute, veterinarsko upravo, tudi v prihodnje načrtujejo številne obiske in delovna srečanja. Sklical je že nekatere odmevne seje odbora, med drugim o sadjarstvu, ki je v razsulu, na tisoče ton jabolk je ostalo v sadovnjakih, niso jih niti pobrali. Vsi govorijo, da se v Sloveniji nič ne splača, Breznik pa želi povedati, da se vse splača.
Slovenija ima izredno nizko samooskrbo v zelenjadarstvu. Zato Franc Breznik pripravlja udarno temo o izrabi geotermalne energije za področje zelenjadarstva. »Ministrstvo za okolje naj najde sredstva za podnebne spremembe, da bi Slovenija od EU dobila denar za približno 30 vrtin v okoljih, kjer so največje socialne stiske, da bi občine dobile vrtine, iz njih prihaja para, naredimo geotermalno elektrarno, potem gre voda za centralno ogrevanja kraja in za tople grede – iz tega imamo samooskrbo 365 dni«, je o velikem načrtu spregovoril Breznik in dodal, da je to pomembno tudi za trgovine, ker če ni redne preskrbe, če ni konstantne proizvodnje, za trgovce nisi zanesljiv partner.
Breznik želi zbrati ljudi, ki o tem nekaj vedo, imamo študije, strokovnjake, podjetja in izkušnje, da se tega lahko lotimo na drugačen način in ustvarimo zelenjadarstvo 21. stoletja. »To je tudi tema za tiste, ki so stavkali v Ljubljani pred nekaj dnevi. S tem bom pokazal, da stranka želi ambiciozno politiko, ne samo, da tarnamo, ampak da povemo, kako bi to naredili, s katero energijo, s katerim denarjem in v kakšnem času,« je še dodal.
Po Breznikovih besedah se Slovenija mora soočiti z najbolj avtentičnim delom prebivalstva, ki je vsa leta gojilo pravo slovenstvo, ohranjalo krajino, imeli so velike družine, svoje delo so odlično opravili, zato si zaslužijo dostojne pokojnine, potrebno je popraviti krivice, ki so se dogajale kmetom, ki do sredine osemdesetih sploh niso smeli plačevati prispevkov.
Matjaž Kočar je ob tem dodal, da mora priti do generacijske prenove, za kmetijo pa je najboljše, če zanjo skrbijo tri generacije. »Bruselj dopušča, da država porabi 100.000 evrov na kmetijo. Mi smo predlagali, da mladi prevzemnik dobi 60.000 evrov, tisti, ki predaja, pa 40.000 evrov, to nekaj pomeni pri bedni penziji, to bi kompenziralo tiste krivice, ki jih je država naredila kmetom pri pokojninah,« je dejal in dodal, da je vredno investirati v ljudi, ne v reklame.
Povedal je, da državne institucije letno porabijo od 120 do 125 milijonov evrov našega denarja za hrano. Hrvati so sprejeli vladno uredbo, ki pravi, da je prvi kriterij t. i. kratka veriga, ne cene, ne količine. 125 milijonov ni malo denarja za slovenskega kmeta. Pogovarjal se je z mnogimi ravnatelji, ki so rekli, da se zavedajo, da kršijo zakon, ker kupujejo jagode ali češnje iz sosednje vasi. Kočar jih je označil kot odgovorne osebe, ki skušajo nekaj narediti. Italijani so v šolski program uvedli predmet »spoznavajmo okuse italije«. Če imajo to zapisano, je to vezano na italijanski produkt, tako so mimo evropske zakonodaje skozi potrjen šolski program v šole in vrtce pripeljali zdravo lokalno hrano.
Tudi Marjan Golavšek je kratko dobavno verigo označil kot ključno v slovenskem kmetijstvu, ki prideluje izjemno zdravo in varno hrano. »Treba je znati ceniti to, kar pridelamo doma, če bi se kdaj meje zaprle, takrat se nam lahko zgodi, da ne bomo imeli več toliko kmetijstva, da bi lahko bili samooskrbni,« je posvaril. Kmetijska zbornica je pripravila sklop ponudbe, za javne zavode z informacijami kdo so ponudniki hrane, kje so, kaj ponujajo.
»Vsak, ki dela, hodi v službo zato, da zasluži, tudi slovenski kmet mora dobiti primerno plačilo, treba je najti ravnovesje, ker sedaj imamo kmetovalci občutek, da mi delamo, zaslužki pa gredo v nek drug žep, tu je naloga države, da bo primerno razdelila zaslužek v verigi, potem bo tudi želja po kmetovanju, prenos kmetij bistveno lažje, mladega je težko obdržati na kmetiji, kjer so riziki in omejitve, če vidi boljše zaslužke drugje,« še opozarja Golavšek in dodaja, da mora tudi potrošnik imeti v uvidu, kaj vse mora kmet storiti, da pride do pridelka, ki je zdrav in varen za potrošnika.
Stanko Prislan je spregovoril o svojih izkušnjah z razpisi, ki so po njegovem prirejeni za lobije, ne za male kmete. Spomnil je tudi na vetrolom izpred dveh let, za katerega država ne želi nameniti pomoči kmetom, saj uradniki govorijo o nekih podatkih o zabeleženem podrtem drevju, ki ga je bilo v resnici bistveno več. Kmetje dobijo za kubični meter takšnega lesa okoli 40 evrov, stroški pa znašajo 30 evrov po kubiku, zato Prislan opozarja, da so kmetije, ki so izgubile 30 ali 40 letni etat, obsojene na propad.
Franc Breznik je v nadaljevanju razmišljal, da je problem v Sloveniji birokratsko razmišljanje, ki je posledica izobraževalnega sistema, ki gre že mnoga leta pretirano v prid družboslovja, nekih študij, ki jih nihče ne potrebuje. »Ne rabimo vsako leto na tisoče novih sociologov, politolog, komunikologov itd. Ne rabimo tudi nekaj tisoč pravnikov, ekonomistov vsako leto, nujno potrebujemo implementacijo popolnega dualnega sistema, vajeništva. Stil mora iti v smeri bavarsko-avstrijskega modela, šolanje pri delodajalcu, pri nekom, ki je uspel, ki ima podjetje in je bolj primeren kot nekdo, ki je celo življenje študiral, nič ni delal,« je bil jasen Breznik. Cerarjeva vlada je sicer vzela en del iz programa SDS o uvedbi dualnega sistema, a ga je popolnoma uničila. Razpisali so mesta samo za 4 poklice in to z nekimi podizvajalci, ki se v praksi niso nič kaj izkazali.
Levičarske vlade so v zadnjih letih širile zavode, agencije, paradržavni sektor in danes imamo v zadnjih treh letih v kompletnem javnem sektorju 11.800 ljudi na novo zaposlenih. »Povejte ali lahko ta sistem izvoznega gospodarstva in tudi kmetijstva z nizko dodano vrednostjo zdrži takšen javni servis,« sprašuje Breznik. Ob tem dodaja, da tak aparat povzroča nove birokratske ovire. »Kmet se naj ukvarja s kmetijstvom, ne z birokracijo, kmet nima časa, delo je od jutra do večera. Problem je miselnost, da je človek v osnovi pokvarjen, da ga je treba kontrolirati, to izhaja iz prejšnjega sistema,« trdi Breznik, ki je prepričan, da ljudje niso pokvarjeni, samo sistem je treba obrniti na glavo. »Mi smo rekli, da bomo izsušili to birokratsko močvirje,« je spomnil na predvolilni program SDS.
»Spomnite se, kaj ste si želeli, ko ste bili otroci. Ali ste kdaj slišali kakega otroka, da bi rekel, jaz bi pa rad bil birokrat, rad bi bil inšpektor, ljudi bi kaznoval. Navadno rečejo, da bi vozil vlak, da bi vozil traktor in tako naprej. Kaj se potem zgodi, da te sanje izgubimo in postanemo nekaj drugega. Zakaj so danes sanje mladega, kako bi on delal v javnem sektorju. Kje je ta ambicioznost? To moramo spremeniti. Prvo moramo spoštovati slovenskega kmeta, mojstre domače umetnostne obrti. Nekaj se je že naredilo na področju kuharjev, kuharji so že spoštovani. Birokratske ovire bomo začeli spreminjati, ko bodo tudi v politiko prihajali ljudje iz naravoslovja, ljudje, ki imajo poklicno izobrazbo, izobrazba za poslanca ni pogoj, ko bodo v politiko prihajali ljudje z zdravo razumsko kmečko logiko,« je svoje misli strnil poslanec Breznik.
Na to temo je svoje razmišljanje dodal tudi Matjaž Kočar, ki pravi, da nekdo, ki ni nikoli stal na njivi, potem kreira politiko. Ljudje morajo pridobiti nekaj kilometrine, morajo si predstavljati, kako poteka molža s strojem na eni strani in nekje na planini nad Tolminom, stvari morajo poznati. »Zato smo v program zapisali, da ključni ljudje, ki pišejo predpise in postavljajo omejitve, morajo iti med ljudi. Danes bi morali sedeti tukaj in poslušati vas, pa ljudi v Halozah, v Prekmurju, na Tolminskem in tako naprej. Ne more biti ista kmetijska politika v tako različnih razmerah,« opozarja Kočar. Ob koncu še doda, da če birokrat nima realnega stika s stvarnostjo, ne more oblikovati nečesa ljudem prijaznega, klub temu, da so polnih ust tega, nekdo, ki ne pozna stvari, postavlja samo nove ovire.
