Slovenija – dom svobode, varnosti in pravičnosti

Strokovni svet SDS pripravlja program, s katerim bo Slovenija postala država blaginje ter prostor svobode, varnosti in pravičnosti. Predsednik SDS in predsednik Strokovnega sveta SDS Janez Janša je na današnji novinarski konferenci predstavil nekatere cilje in poudarke iz predloga strateških in organizacijskih sprememb v Sloveniji, ki jih je pripravil Strokovni svet in ki jih bodo v prihodnjih tednih in mesecih obravnavali organi SDS, Strokovni svet pa jih bo postopoma predstavil slovenski javnosti. »Živimo v nekem času iskanja in spraševanja, obstaja veliko strinjanje v slovenski družbi, da stanje, takšno kot je, ni dobro in vedno se v takšni situaciji postavlja vprašanje, kako naprej. Postavlja pa se tudi vprašanje, kako je mogoče, da smo sploh prišli v ta položaj, oziroma, kaj smo spregledali na tej poti v zadnjem času, da se je to dogajalo in da smo tam, kjer smo,« je uvodoma izpostavil Janša in dodal, da so resne razprave o slovenski prihodnosti v našem prostoru potekale nazadnje v letih 2003 in 2004, v okviru razprav, ki jih je organiziral takratni predsednik republike dr. Janez Drnovšek in deloma tudi v času, ko se je Slovenija pripravljala na državnozborske volitve 2004.Ob tem je poudaril, da se cena manjka resnih razprav o prihodnosti Slovenije kaže tudi danes, saj slovenska družba v zadnjih sedmih ali desetih letih ni bila sposobna opraviti resne razprave o tem, kaj nas čaka v prihodnosti in kako se nanjo pripraviti. »Cena takšnega pristopa in ignorance realnih dejstev je napoved Urada za makroekonomske analize in razvoj o 140.000 brezposelnih do konca letošnjega leta. Cena je rekordno zadolževanje ožjega sektorja države in rekorden proračunski primanjkljaj. Cena je propadanje nekaterih celih gospodarskih panog. Cena je tudi propadanje številnih ali pa tisočev dobrih obrtnikov ter malih in srednjih podjetnikov, ki imajo naročila, vendar niso dobili plačila za svoje delo, oziroma niso dobili v sodnih postopkih, ki so jih sprožili, pravice, ki jim jo daje ustava in zato pravzaprav propadajo zaradi nedelovanja pravne države,« je dejal predsednik SDS. V nadaljevanju je izpostavil, da smo v Sloveniji, v času, ko predvsem predelovalna industrija v Evropi beleži visoke rasti, priča begu tujih investitorjev, ki so že tako ali tako preredki v Sloveniji. »Ko gre za blaginjo državljanov, lahko naredimo tudi zelo neposredno primerjavo – cena litra bencina danes je za skoraj 70 % višja kot decembra leta 2008, ob tem, da je cena sodčka surove nafte nižja, kot je bila takrat,« je stanje ponazoril Janša.Slovenija letos praznuje tudi 20. obletnico osamosvojitve in lastne državnosti. »20. obletnica je priložnost, ne samo za pogled nazaj, za ocene tega, kaj smo dosegli, ali pa kaj smo zamudili, ampak je tudi priložnost za pogled naprej. Pravzaprav bi bilo dobro, če bi se bila Slovenija ob tej obletnici sposobna osredotočiti predvsem na pogled na naslednjih 20 let. Bistveno bolj pomembno za našo prihodnost je, da bi poenotili nekatere poglede na to, kako delovati in kako se organizirati vnaprej, kot pa da bi poenotili nekatere poglede, ki se jih očitno ne da, o tem, kaj se je dogajalo v preteklosti,« je poudaril predsednik SDS.V nadaljevanju je predstavil izhodišča, na podlagi katerih je Strokovni svet SDS pripravil predlog programa oz. izhodišč programa za prihodnji mandat. »Strokovni svet SDS je januarja predstavil oceno stanja v državi. Pripravili smo zelo konkretno oceno stanja po posameznih resorjih. V treh mesecih, ki so sledili, je Strokovni svet SDS delal na programu. V zadnjih desetih dnevih smo zaključili pripravo predloga programa, oziroma izhodišč programa za prihodnji mandat. V dokumentu se je Strokovni svet SDS lotil tako strateških kot organizacijskih sprememb. O potrebi po strateških spremembah smo govorili na zadnjem Kongresu SDS pred dvema letoma in tam smo omenili deset točk, pri katerih je potrebna sprememba slovenske družbene pogodbe, oziroma ustave,« je dejal predsednik SDS in nadaljeval, da je Slovenija leta 1991 sprejela za tiste čase moderno ustavo, ustavo, kakršne Slovenci še nikoli do takrat nismo imeli, ker nismo imeli svoje države; ustavo, ki se je lahko mirno kosala z ustavami drugih modernih narodov v Evropi in v svetu in to je bil pomemben dosežek. »Vendar pa je bila ta ustava, sprejeta decembra 1991, zaznamovana s časom, v katerem je bil ta dokument pripravljen, diskutiran, usklajevan in sprejet,« je še dejal.Spomnil je, da je ta dokument v določeni meri zaznamovan tudi z iluzijo, da je mogoče kombinirati nekatere najboljše rešitve iz dveh različnih ekonomskih in političnih sistemov. »Po 20-ih letih je popolnoma jasno, kaj od tega je dejansko možno in kaj ni. Jasno je, kaj deluje in kaj ne deluje. Tisto kar ne deluje, je potrebno popraviti. Eden od avtorjev slovenske ustave iz leta 1991 dr. France Bučar je v svoji knjigi zapisal tudi misel, da se mnoge dobre rešitve s časom izčrpajo in so vedno potrebne nove, ki odgovarjajo razmeram, ki so nastopile. To je misel, ki je tudi osnovno vodilo vsem korakom naprej, ki jih je človeštvo naredilo. Tisto, kar je dodatno bistveno, ko govorimo o potrebi po dopolnjevanju temeljne družbene pogodbe Slovencev, pa so tudi spremembe v zunanjem okolju. Zunanje okolje se je od takrat, ko je Slovenija sprejela ustavo, bistveno spremenilo. Ko smo decembra 1991 glasovali za ta pomemben dokument, Slovenija mednarodno niti še ni bila priznana. Od takrat, ko je bila ustava sprejeta, je bila Slovenija mednarodno priznana, postali smo enakopraven mednarodni subjekt, sprejeti smo bili v vse možne mednarodne institucije, postali smo člani Evropske unije, zavarovali smo svojo prihodnost v Natu, sprejeti smo bili v Evropsko monetarno unijo, zamenjali smo valuto, sprejeti smo bili v OECD, skratka zunanje okolje se je v teh 20-ih letih spreminjalo in to na bolje,« je izpostavil predsednik SDS. Poudaril je, da je v teh 20-ih letih nastalo v zunanjem okolju ogromno sprememb, ki jih mi nismo vgradili niti v naše akte niti v naše razmišljanje in jih nismo bili sposobni izkoristiti. »Priložnosti, ki so se ponujale, so bile samo delno izkoriščene, zato so tukaj potrebne večje spremembe. Poleg že omenjenih, so tukaj tudi rešitve, ki jih je prinesla Lizbonska pogodba. Evropa je v tem času, odkar smo sprejeli svojo ustavo in postali tudi formalno del Evropske unije, dobila svojo lastno ustavo. Tisto, o čemer se je govorilo zgolj kot o teoretičnem pojmu, t.j. evropski gospodarski in socialni model, je z Lizbonsko pogodbo dobilo tudi konkretne obrise, danes v velikem številu elementov obstaja. In to, kar imamo mi zapisano v naši ustavi, v mnogih segmentih zaostaja za dognanji iz opisa tega gospodarskega in socialnega modela, ki je prisoten v Lizbonski pogodbi,« je še dejal Janša in dodal, da je bil eden od korakov naprej tudi pri razumevanju lastnine: »Lastnina je v slovenski ustavi obravnavana kot ekonomska kategorija, v evropskem pojmovanju je danes lastnina tudi odgovornost. Iz tega manjka, ki obstaja pri nas v temeljni družbeni pogodbi, izhajajo številne anomalije, s katerimi se danes srečujemo«.»Strateški predlogi sprememb za naslednje obdobje, ki jih bo pripravil Strokovni svet SDS, bodo posegali v nekatere temelje slovenske družbene pogodbe,« je povedal predsednik Strokovnega sveta SDS in dodal: »V naslednjih mesecih bomo pripravili tudi teze za ustavo za drugo republiko«. Strokovni svet SDS je pripravil tudi predloge organizacijskih sprememb.
Janša je izpostavil 3 cilje, katerim bodo ti predlogi sledili:1. vse organizacijske spremembe morajo imeti za temeljno izhodišče namen izgradnje države blaginje;
2. vse organizacijske spremembe morajo imeti v izhodišču namen, da se v državi povečuje prostor svobode, varnosti in pravičnosti;
3. gradnja vitke države, ki omogoča učinkovit servis in ustvarja pogoje za normalno delovanje gospodarstva in ob tem ne duši davkoplačevalcev.»Pri pripravi organizacijskih sprememb na področju gospodarstva izhajamo iz temeljne premise, da je vse, kar počne država v zvezi z gospodarstvom, usmerjeno v ustvarjanje okolja, ki omogoča rast in nova delovna mesta,« poudarja Janša. Kot pravi, je temeljnega pomena tudi odgovoren finančni servis, česar Slovenija v tem trenutku nima.»Pri neprofitnih dejavnostih je temeljni cilj kvaliteta in dostopnost storitev v enaki meri,« je poudaril. Državna uprava mora biti servis državljanov, zato se načrtuje bistveno zmanjšanje števila agencij, uradov, organov v sestavi, tudi resorjev in posledično tudi števila zaposlenih v državni upravi.?Pojasnil je, da je sedaj na vrsti priprava predlogov novih ali sprememb obstoječih sistemskih zakonov za naslednji mandat, ki pa v tem mandatu ne bodo vloženi v parlament, ker »smo prepričani, da bi bilo to Sizifovo delo, glede na dosedanje ravnanje in glede na to, da so bile številne ponujene roke, ki so bile iztegnjene iz naše strani proti vladi za različne rešitve, zavrnjene«.»SDS preko dela Strokovnega sveta, kjer sodeluje več kot 500 različnih strokovnjakov iz različnih področij, oblikuje za naslednji mandat program za Slovenijo, ki bo dom svobode, varnosti in pravičnosti,« je sklenil predsednik Strokovnega sveta SDS Janez Janša.