Slovenija bo postala normalna evropska država, ko bodo odločevalske funkcije prevzeli ljudje z integriteto in s hrbtenico

Dr. Anže Logar (177)

Dokler bodo na odločevalskih pozicijah ljudje, ki se upogibajo volji centrov moči iz tega ali onega okolja, toliko časa bomo govorili o paradržavi, ki usmerja politično gospodarske tokove v državi.

Vabljeni k branju intervjuja z dr. Anžetom Logarjem, predsednikom Sveta SDS in predsednikom državnozborske preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu, ki je bil objavljen v tedniku Demokracija 20. julija 2017.

Anže Logar se je rodil maja 1976 v Ljubljani. Po diplomi na Ekonomski fakulteti v Ljubljani je (raz)širil obzorja z znanstvenim magisterijem s področja evropskih državnih študij, lani pa je doktoriral iz politične sociologije. Najprej se je preizkusil v sektorju za mednarodno bančništvo v SKB, nato pa kot produktni vodja v marketinškem oddelku te banke. Takoj po zgodovinski odločitvi o širitvi EU je januarja 2003 odšel orat ledino v evropski parlament kot svetovalec za Slovenijo v poslanski skupini Evropske ljudske stranke. Leta 2006 se je pridružil domačemu znanju pri pripravi prihajajočega predsedovanja Svetu EU. Sredi 2007 ga je vlada imenovala na mesto direktorja Urada Vlade RS za komuniciranje, v času predsedovanja pa je bil uradni govorec slovenskega predsedstva Sveta EU. Konec leta 2008 se je posvetil evropskim temam v okviru Službe Vlade RS za razvoj in evropske zadeve. V času druge Janševe vlade je znova postal direktor Urada Vlade RS za komuniciranje. Zatem je bil zaposlen na direktoratu za gospodarsko diplomacijo na ministrstvu za zunanje zadeve. Je predsednik Mestnega odbora SDS Ljubljana in mestni svetnik. Na zadnjih predčasnih državnozborskih volitvah je bil izvoljen za poslanca na listi SDS. Vodi pomembno preiskovalno komisijo državnega zbora o DZ - Državni zbor - Parlamentugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter ugotavljanju vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bančnega sistema v samostojni Sloveniji. Po novem je tudi predsednik Sveta Slovenske demokratske stranke.

Zato je ključno vprašanje, ali je Janković za paradržavo tako zelo pomemben, da so pripravljeni popolnoma porušiti zaupanje v sodstvo, ali pa se je ljubljanski župan vendarle prezgodaj veselil!

Gospod Logar, vodite preiskovalno komisijo o ugotavljanju zlorab v slovenskem bančnem sistemu. Morda bi veljalo za začetek spomniti, daje imela vaša komisija, preden je začela z zaslišanjem prič oziroma banksterjev, veliko težav s pridobivanjem bančne dokumentacije. Veliko preglavic vam je povzročila razvpita preiskovalna sodnica Deša Cener, kije vse skupaj s svojimi odločitvami močno zavlekla.

Drži. Ta manever omejevanja pravice preiskovalne komisije do pridobivanja tajne dokumentacije nam je skrajšal razpoložljivi čas za sedem mesecev. No, z vidika hranjenja ugleda in nekdanjih praks v NLB to ne bo pomagalo starim strukturam NLB. Njihovo delo smo namreč prednostno prečesali po dolgem in počez  ...

Kako je sedaj s pridobivanjem bančne dokumentacije? Če sem prav seznanjen, se po novem zatika glede razkrivanja afere pranja denarja v NLB.

Zatika se pri dokumentih, ki so pomembni za potrditev nekaterih ugotovitev, do katerih smo prišli iz že zasežene dokumentacije. Kljub ustaljeni sodni praksi, ki smo jo izbojevali v preteklih dveh letih, je v primerih, ki jih je na mizo dobila okrožna preiskovalna sodnica Karmen Erčulj, ta uporabila odločitev ustavnega sodišča že zavrnjene sodne prakse.

Je to tista sodnica, ki je na svoji Facebook strani zapisala: »Nekaj ima tale naš Zoki«?

Da, tista. Takrat je bila še tožilka, v tem mandatu pa jo je Cerarjeva koalicija imenovala v sodniško službo.

Je morda jasno, zakaj se je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh konec leta 2008 odločil, da skoraj milijardo dolarjev opere prav v Sloveniji?

Z njegovega vidika ali z vidika NLB? Z njegovega vidika je stvar jasna - ker ni bilo nobene druge banke v EU, ki bi bila pripravljena to storiti. Interesi in nameni NLB pa mi niso znani. Te bodo morali ugotoviti organi pregona, če in ko se bodo resno lotili preiskovanja tega primera.

Ga je k temu morda nagovoril častni konzul Jordanije v Sloveniji Samir Amarin, ki je znan po tem, da ima zelo dobre odnose z vodilnimi predstavniki slovenske tranzicijske levice?

Tega ne vem. Je pa sumljiv njegov molk na izpostavljene sume v javnosti. Morda ga bo o tem povprašal Cerar, ko bosta naslednjič spet skupaj dopustovala ...

Kdo so bili ljudje, ki so takrat vodili največjo državno banko, ki so tolerirali te sumljive transakcije? Če se prav spomnim, se je to začelo že v času, ko je NLB vodil Marjan Kramar.

Da, poslovni stik naj bi navezal Marjan Kramar. Zagotovo je Iranec imel povezavo do ključnih mož NLB. Tako ključnih, daje celotna hierarhija odločanja do najnižjih uslužbencev banke poslušno izvajala ukaze mimo internih pravil in zelo verjetno mimo zakonov.

Veliko je bilo že povedanega o pranju denarja v NLB med decembrom 2008 in decembrom 2010. Lahko kljub temu na kratko predstavite časovni potek dogajanja, ključne momente v tej zgodbi in obseg transakcij v tem škandaloznem primeru?

Ključni moment je pravzaprav samo eden; to je 26. 7. 2010. Takrat je bila iranska banka, prek katere je Iraj Farokhzadeh nakazoval sredstva na svoje račune v NLB, uvrščena na črni seznam Sveta EU. Takrat je bilo jasno, da posla ne bo mogoče več prav dolgo skrivati. Verjetno ni naključje, da je Urad za preprečevanje pranja denarja začel preiskovati nakazila v NLB prav 4 dni prej in daje vlada Boruta Pahorja ravno takrat zamenjala tedanjega šefa Sove Rupnika in postavila »svojega« Sebastjana Selana. NLB pa je nadaljevala s prenakazili, dokler niso tuje obveščevalne službe pritisnile na Sovo, da je ta potem obvestila državni vrh o razsežnosti problema, ki se izrisuje v NLB. NLB se je zavila v molk, Farokhzadeh pa je odšel svoje posle izvajat prek banke v Rusiji.

Je mogoče ugotoviti, za kakšne namene seje ta denar porabil?

Bo zanimivo delo za organe pregona. Skoraj 30.000 transakcij ponuja zanimiv izbor prejemnikov. Slab milijon je končal tudi v družbah iz Slovenije.

Veliko se govori o provizijah, ki se izplačajo ob takih sumljivih oziroma spornih transakcijah. Ste se dokopali do kakšnih podatkov glede tega?

Oh, tako površni pa pri tovrstnem poslovanju niso. Provizije se pri teh poslih izplačajo »v kovčkih«, gotovina na roko. Pri tovrstnem plačilnem prometu gre v nekaterih primerih za dejanske nakupe, pri nekaterih nakupih se naroča blago z dvojno rabo – recimo, gnojilo, ki ga kmetje uporabljajo za gnojenje njiv, nekdo drug pa za izdelavo ročne bombe, pri nakazilih na osebne račune posameznikov pa so mogoče največje zlorabe in kriminalna dejanja. Ampak to je stvar organov pregona, ne preiskovalne komisije.

Kaj so delali odgovorni, ki bi morali pranje denarja preprečiti? Čeprav razumem, se je Urad za preprečevanje pranja denarja »zbudil« precej pozno ...

Moje vprašanje je, kako ima nekdanji direktor Andrej Plausteiner sploh še službo na Uradu za preprečevanje pranja denarja.

Kdaj je bil takratni predsednik vlade Borut Pahor obveščen o tem? Kdo ga je s tem seznanil? Je glede tega kaj ukrenil?

Konec novembra 2010 ga je o tem obvestila Sova. Zame je šokantna izjava njegovega nekdanjega naslednika Janeza Janše, da ga Pahor ob primopredaji o tem ni obvestil. Poznavajoč obvestilo, ki ga je Pahorju pripravila Sova, je nemogoče, da bi to prezerl ...

Med preiskavo ste ugotovili, da je bila Komisija za preprečevanje korupcije pod vodstvom Gorana Klemenčiča prek anonimne prijave oziroma žvižgača opozorjena na sum pranja denarja velikih razsežnosti v največji državni banki. A očitno se zaradi tega ni pretirano razburjala?

O tem ta čas poteka zanimiva polemika v javnosti. Računam, da bo dala kakšne konkretne odgovore.

Pri tem opozarjate tudi na sporno vlogo Roka Praprotnika!

Njegova vloga pa je maksimalno sporna. Kot član vodstva KPK je bil natančno seznanjen s poslom »Iran NLBgate«. Znano mu je bilo, za kakšne sume kaznivega dejanja je šlo in s kako nesprejemljivo bančno prakso se je ukvarjala največja državna banka. Ko pa je dobil ponudbo vodstva NLB, da postane direktor centra za skladnost poslovanja – če uporabim žargon SMC –, vrhovnega poveljnika moralno–etičnega poslovanja NLB torej, je hitro pozabil na ta načela in tudi na konkretni posel z družbo Farrokh Itd. Posla ni pregledal, še več, ob izbruhu afere v javnosti pred dobrim mesecem je njihov pooblaščenec za pranje denarja zaposlenim pisal dopis, v katerem jih obvešča, naj jih ne skrbi za morebitne posledice, saj je primer že tako ali tako zastaral.

Glede na to, da mi je Cerarjev minister odvzel diplomatski status, mi verjetno tudi ni treba biti preveč diplomatski. Njegove (op.p. Cerarjeve) nastope v javnosti že težko spremljam, zato takrat raje preklopim na drug kanal.

Kako to, da organi pregona, predvsem policija in tožilstvo, v tem primeru niso storili nič? Na to je v nedavnem intervjuju za nacionalno televizijo opozoril tudi ekonomist in strokovni sodelavec vaše komisije Rado Pezdir. Dogaja se velik kriminal, a ne zgodi se nič ...

V začetku so se primerno odzvali. Bila so izdana prava navodila in sproženi ustrezni postopki. Sicer pozno, a vendarle. Potem pa kar nenadoma – to izpričujejo dokumenti, ki smo jih pridobili – ta vnema splahni in po hitrem postopku je ugotovljeno, da je zadeva sicer nenavadna, a da ni sporna. Primer končan. Kdo je dvignil telefon? Ne vem, naj odgovorijo tisti, ki jim je bilo tedaj telefonirano ...

Nedavno ste na komisiji zaslišali nekdanjega direktorja NLB Montenegro Črta Mesariča, ki je to banko vodil od 2005 do 2011 in v njej naredil za okoli sto milijonov evrov veliko bančno luknjo. Mislim, da njegove tamkajšnje posle preiskuje črnogorska policija. Nedvomno gre v njegovem primeru za tipičnega levičarskega banksterja, soodgovornega za bančno luknjo, ki jo moramo pokrivati slovenski davkoplačevalci.

No, zdi se mi, da ste gledali to zaslišanje. Po njem si človek res ne more oblikovati drugačnega mnenja ...

In ta človek se še danes mirno sprehaja po državi ...

Celo več, pravi, da kriminalisti z njim sploh še niso opravili pogovora, kaj šele da bi ga preiskovali, čeprav je v njegovem času v NLB Montenegro nastala za več kot 100 milijonov evrov velika bančna luknja.

Kako to, da organi pregona v primeru bančne luknje še nobenega bančnika, banksterja, niso pripeljali pred roko pravice?

Ker tega od njih davkoplačevalci nismo dovolj glasno zahtevali! Tako preprosto je to v naši državi. Žal. Upam, da s preiskovalno komisijo vsaj malo pripomoremo k temu, da zavedanje o nujnosti obsodbe odgovornih za bančno luknjo ne pade v kolektivno pozabo. Tuje pomembna tudi vloga vas, medijev, ki se morate nenehno truditi za to, da tema obstane na medijskem prizorišču. V trenutku, ko bomo o bančni luknji nehali javno govoriti, bo tudi sodna veja oblasti dobila zeleno luč za to, da tematika pade v pozabo.

Vaša komisija je vso zbrano dokumentacijo, zaslišanja prič, tudi anonimnih, zapisnike sej in uporabno gradivo izročila vsem institucijam pregona. Boste pripravili tudi posebno poročilo o pranju denarja v NLB in ga izročili organom pregona? Ali ste to morda že storili?

Delamo na tem. Na septembrski seji državnega zbora bi glasovali o vmesnem poročilu preiskovalne komise na temo pranja denarja v NLB.

Državni zbor je v torek na predlog SMC ustanovil novo parlamentarno preiskovalno komisijo, ki bo pod drobnogled vzela sume pranja denarja in financiranja terorizma z iranskimi posli v NLB v letih 2009 in 2010. Četrta preiskovalna komisija v tem sklicu državnega zbora naj bi poleg politične odgovornosti iskala tudi možnosti za spremembo zakonodaje s področja preprečevanja pranja denarja. Vi ste ob tem opozorili, da to področje že preiskuje parlamentarna komisija, ki jo vodite, o istem predmetu preiskave pa po njihovem mnenju ni dopustno odrediti dveh komisij.

Na to smo opozorili pred ustanovitvijo. Tudi odločitve sodišč o zasegu dokumentacije pritrjujejo naši tezi, da imamo mandat za preiskovanje na tem področju. Ampak vnema SMC po dodatnem preiskovanju, čeprav imajo ministrico za notranje zadeve, ministra za pravosodje, da so sami postavili direktorja policije in pred nedavnim tudi vrhovnega državnega tožilca ter da imajo podpredsednika bančne preiskovalke, je pretehtala in s podpisi so ustanovili novo preiskovalno komisijo. Škoda, da ni bilo take vneme tedaj, ko je SDS vložila predlog za ustanovitev aktualne bančne komisije. SMC ni želela dati podpisov, zato se je ustanovitev komisije zavlekla za kakšnega pol leta.

Kako pa komentirate dejstvo, da bo to komisijo vodil zdravstveni tehnik Jani Möderndorfer, ki je v začetku lanskega leta postal član SMC?

Spomnim se, kakšne sem poslušal ob svojem imenovanju na čelo bančne komisije – da sem neprimeren, da nič ne znam. Z drugimi besedami, da kradem, lažem in bolhe jem. Zato se bom vzdržal komentarja. Sam vedno ocenjujem na podlagi doseženih rezultatov. Glede na to, da bo naša komisija pripravila podrobno vmesno poročilo o tem poslu, bo nova komisija lahko zelo hitro končala delo. Torej bomo lahko zelo hitro ugotovili resnični namen SMC za ustanovitev nove preiskovalne komisije.

Je SDS pripravljena na volitve? Verjamete, da lahko spet zmaga? "Vem, da bo zmagala. Si želite novega Mira?"

Ste predsednik Mestnega odbora SDS Ljubljana. V zadnjih dneh odmeva sodna sramota, povezana z ljubljanskim županom Zoranom Jankovicem. Zaradi sumov, naj bi bil Jankovič od farmacevtke zahteval spolne usluge v zameno za redno zaposlitev v ljubljanskem Javnem zavodu Lekarna Ljubljana, so kriminalisti 17. decembra 2015 na Mestni občini Ljubljana in v prostorih Lekarne Ljubljana izvedli hišni preiskavi. Policija je kazensko ovadbo tožilstvu podala septembra lani, državna tožilka pa je zahtevo za preiskavo podala aprila letos. Jankovičev zagovornik je 25. maja letos vložil predlog za izločitev dokazov, v katerem je zapisal, da se je rok, v katerem bi moralo tožilstvo začeti kazenski pregon, iztekel 17. oktobra 2016. Zahteva za preiskavo, ki je bila vložena aprila letos, je tako po navedbah zagovornika vložena več mesecev po poteku zakonskega roka. Preiskovalna sodnica je predlogu ugodila in odredila izločitev in uničenje dokazov, ki jih je tožilstvo pridobilo s prisluškovanjem. Sklep še ni pravnomočen, tožilstvo pa je napovedalo pritožbo. Kako komentirate to zadevo?

Ista sodnica je oprostila tudi bankirje v primeru Dimic. Njeno odločitev je potem višje sodišče razsulo. Računam, da bo tako tudi v primeru lex Jankovič. Kajti če ne bo, potem moramo že danes ugotoviti, da po tej logiki in takšnem tolmačenju zakonodaje ne bo obsojen niti en bankir. Tako usodna je ta odločitev sodnice Kocijančičeve. Zato je ključno vprašanje, ali je Jankovič za paradržavo tako zelo pomemben, da so pripravljeni popolnoma porušiti zaupanje v sodstvo, ali pa se je ljubljanski župan vendarle prezgodaj veselil.

Se strinjate s tistimi, ki pravijo, da je nedotakljiv zato, ker ga ščiti boter iz Murgel, ker je proti Janezu Janši in ker na veliko podpira t. i. zvezo borcev?

Dokler bodo na odločevalskih pozicijah ljudje, ki se upogibajo volji centrov moči iz tega ali onega okolja, toliko časa bomo govorili o paradržavi, ki usmerja politično gospodarske tokove v državi. Ko bodo pozicije prevzeli ljudje z integriteto in s hrbtenico, ki bodo klice rdečega telefona pustili zvoniti v prazno in se bodo odločali na podlagi lastne presoje, pisanje ali poročanje medijev pa jih ne bo pripeljalo v stanje samocenzure, tedaj bo tudi vpliv teh, ki jih navajate, postal nepomemben.

Kako ocenjujete delo Cerarjeve vlade?

Sem lahko iskren? Glede na to, da mi je Cerarjev minister odvzel diplomatski status, mi verjetno tudi ni treba biti preveč diplomatski. Njegove nastope v javnosti že težko spremljam, zato takrat raje preklopim na drug kanal.

No, premier Miro Cerar se hvali, da so ustvarili politično stabilnost v državi, finančno sanirali državo, da so zagotovili gospodarsko rast, ustvarili nova delovna mesta ...

Kako že pravi slovenski pregovor? Lastna hvala ... Spomnimo se, v času vlade Janeza Janše je bila gospodarska rast za tri odstotne točke višja kot povprečje EU. Je danes enako?

Cerar je v pogovoru za hrvaško Novo TV dejal, da meja v Piranskem zalivu ne sme biti v škodo ne slovenskih ne hrvaških ribičev. Hkrati je napovedal, da bo Slovenija umaknila tehnične ovire z ozemlja, za katerega je arbitražna sodba ugotovila, da pripada Hrvaški. Se pravi, da se bo Slovenija začela enostransko, nespametno umikati z ozemlja, ki gaje do sedaj nadzorovala? Na to nevarnost je pred časom opozoril Janez Janša, ko je dejal, da slovenska vlada ne sme začeti delati enostranskih korakov v našo škodo ...

Dvomim, da bo to naredil. Potem bi se zapisal v zgodovino kot premier, ki je na lastno pobudo zmanjšal ozemlje Slovenije

Po novem ste predsednik Sveta SDS. Je SDS pripravljena na volitve? Verjamete, da lahko spet zmaga?

Vem, da bo zmagala. Si želite novega Mira?

In še zadnje vprašanje. Kdaj bo Republika Slovenija postala normalna evropska država? Država, ki ji ne bodo več vladali botri iz ozadja oziroma udbomafija, kot temu škodljivemu omrežju pogosto rečemo. Kdaj bo spet lahko zadihala s polnimi pljuči?

Sem odgovoril v enem od prejšnjih vprašanj: ko bodo odločevalske funkcije prevzeli ljudje z integriteto in s hrbtenico. Kakšen tak na ustavnem sodišču, tožilstvu, na čelu banke in v drugih sferah javnega življenja lahko naredi bistveno večji korak naprej, kot si lahko predstavljamo. Naslednji mandat bo s tega gledišča ključen. In tega bi se morali prvenstveno zavedati ljudje z integriteto in s hrbtenico. Ni jih namreč tako malo …

Dr. Anže Logar

Foto: Bojan Mijatovič/Demokracija

Sorodne novice

 
PREDLAGAJ POSLANSKO VPRAŠANJE
Ste opazili problem, ki bi se mu vlada morala posvetiti?

Preverite, vprašajte, predlagajte.