Slovenci na evropskem diplomatskem prizorišču

Slovenski diplomatski deficit se povečuje podobno kot proračunski ali npr. moralni deficit. V Strokovnem svetu SDS menimo, da je pospešeno vključevanje slovenske diplomacije v zunanjo službo EU in slovenskih ekspertov v evropske ustanove prednostna naloga slovenske zunanje politike.Žal se nam diplomatski deficit povečuje podobno kot proračunski ali npr. moralni deficit. Treba je ugotoviti, da slovenska oblast po letu 2008 ni bila kos tej nalogi.Razloga za ta deficit sta politika izključevanja in pomanjkanje premisleka o kandidatih. V tujini slovensko diplomacijo in slovenske eksperte doživljajo kot predstavnike Slovenije, ne glede na to, iz katere stranke prihajajo; v sedanji slovenski vladi pa kandidate pošiljajo in priporočajo glede na partijsko privrženost.Če naši kandidati ne dosegajo strokovnih standardov, npr. slabo ali sploh ne govorijo jezika države oz. ustanove, kamor so poslani, je to prvi problem. Drugi problem je, da državni funkcionarji, katerih naloga je lobiranje za kandidate iz njihove lastne države, tega ne počno oz. ne znajo početi. Tretji problem je, da v evropskih ustanovah in službah vladata gneča in huda konkurenca, ki ju je mogoče premagati le z ustreznim pritiskom. Tega slovenska politika v zadnjem času ni sposobna.V MZZ ali kje drugje bi morali imeti telo, ki bi zbiralo in ocenjevalo kandidature ne glede na politična ozadja in povezave. To pomeni, da bi izbiranje moralo potekati nepristransko oz. – kot pravijo Američani – »bi-partisan«. Tega pri nas v tem trenutku nismo sposobni, zato so potrebne spremembe, ki jih lahko zagotovijo samo čimprejšnje volitve.

Odbor za zunanje in evropske zadeve pri Strokovnem svetu SDS