»Slovenci, kdo smo in od kdaj smo tu?«

Gre za niz razprav o poselitvi Slovencev v Vzhodnih Alpah, ki so se pričela že pred leti, letos pa je srečanje, ki že nekaj let poteka ob robu poletnega tabora SDS v Bovcu, obogatilo še predavanje dr. Antona Veluščka o koliščarjih in koliščih na Ljubljanskem barju.

Janez Janša spodbudil raziskovalce, da nadaljujejo s svojim delom

Udeležence posvetovanja je pozdravil predsednik SDS Janez Janša, ki je izrekel raziskovalcem vso priznanje za njihovo delo in dodal, da je na področju poselitve Slovencev v Alpah še veliko neodkritega. SDS je to razpravo spodbudila že zdavnaj in takrat so nas precej napadali, zato je pozval raziskovalce, da s svojim delom nadaljujejo, da širijo svoje argumente in se soočijo s tistimi, ki imajo drugačne. Nikakor pa ne smemo dopustiti, da bi se resnica skrivala za lažmi in da bi prevladala dogma.    

Dr. Anton Jeglič, častni predsednik gorniškega kluba,  je v kratkem pozdravu spregovoril o pomenu skalašev skozi zgodovino za ohranjanje slovenstva na tem področju. Dotaknil se je tudi slovenskega jezika, ki je po njegovem mnenju ogrožen, saj je tudi v javni uporabi in v medijih vedno več tujk in izginja dvojina, in ob tem zaključil, da je vesel, da je v slovenskem političnem prostoru tudi SDS, ki je ena in edina stranka, ki je s  srcem za Slovenijo.

»Znanstvena« inkvizicija

Dr. Jože Rant je dejal, da njihovo skupino raziskovalcev zavezuje odkrivanje resnice.  Niso profesionalci, vendar so posamezniki, ki iščejo resnico. In ker po osnovni profesiji izhajajo iz drugih vrst, velikokrat doživljajo velike napade, Rant je to poimenoval znanstvena inkvizicija, ki ima velikokrat tudi ideološki predznak.

Sicer pa je dr. Jože Rant govoril o slovenskem jezikovnem substratu v Dolomitih in retoromanski Švici.  Predaval je o časovnem nastanku slovenskega substrata v osrčju Vzhodnih Alp in o drugih jezikovnih skupinah, v katerih je veliko besed  prevzetih ravno iz slovenskega jezika.  Tako najdemo slovenski besedni substrat v ladinskih/retromanskih narečjih (besede molsti, kozolec, orati, saditi, semena, pek, sekira, žaga, košara  in še bi lahko naštevali). Te besede imajo čisto slovensko etimologijo in nedvomno izhajajo iz našega jezika, imajo slovenski koren in fonetične podobnosti.

Dr. Anton Velušček, raziskovalec za arheologijo pri ZRC SAZU, je spregovoril o koliščih in koliščarjih na Ljubljanskem barju in pomenu materialne kulture na Slovenskem. Spregovoril tudi o najstarejšem kolesu na svetu, staro 5150 let, za najdbo tega kolesa na Ljubljanskem barju pa je zaslužen ravno Velušček. Koliščarji so bili lovci, najdbe na Ljubljanskem barju, od drevakov, oblačil do tega najstarejšega kolesa, pa kažejo na to, kako ustvarjalni so bili takrat ljudje s svojimi rokami in skromnim orodjem. Odkrito kolo na Barju kaže na to, kako velik mojster obrti je bil kolar in kako veliko znanja je bilo na Ljubljanskem barju.  

Janez Bizjak, nekdanji direktor Triglavskega narodnega parka, je spregovoril o  daritvenih in obrednih mestih v Vzhodnih Alpah, s podnaslovom predavanja Po sledeh staroselskega duhovnega izročila v Alpah. Prvi obiskovalci v Alpah so pustili za sabo bogato dediščino, ki jo odkriva Bizjak, to so mnogi daritveni predmet in obredni daritveni krogi.