Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu?

V kulturnem domu v Bovcu je bila danes otvoritev razstave “Veneti na Slovenskem”, ki ji je sledil simpozij z naslovom: “Slovenci – kdo smo in od kdaj smo tu?”, v organizaciji Občine Bovec in Gorniškega kluba »dr. Henrika Tume«. Razstavo sta otvorila župan Občine Bovec in poslanec SDS Danijel Krivec ter avtor razstave pater Ivan Tomažič, uvod v simpozij pa je naredil dr. Jože Rant, ki je predstavil program simpozija in sodelujoče govorce. Zatem je zbrane goste pozdravil predsednik Slovenske demokratske stranke Janez Janša, ki je dejal, da smo v zadnjih letih priča vse večjemu zanimanju za znanstveno razpravo o izvoru Slovencev in da je sedaj, ko je Slovenija dosegla ključne nacionalne cilje (osamosvojitev, članstvo v EU in Nato,…), čas, da se pogovorimo o celovitosti naše identitete. Ta tema je prisotna povsod, še zlasti pa med mladimi narodi. Simpozij se je nadaljeval s predstavitvijo dr. Antona Jegliča, ki je govoril o imenoslovju Julijskih alp dr. Henrika Tume. Dr. Jeglič je dr. Tumo opisal kot človeka, ki je bil aktiven na številnih področjih, med drugim je zaslužen tudi za cesto od Bovca do Trente. Povedal je, da njegovi geografski opisi ohranjajo prvotna imena in čisti slovenski značaj, čeprav so bili v preteklosti znanstveniki pod vplivom nemške učenosti. Tudi zgodovinarji v novejših časih so prilagajali svoje ugotovitve politiki. Kot zanimivost je omenil delo dr. Tume »Planine, gore, alpe« in poudaril pomen nekaterih besed, pri čemer je izpostavil tudi nespoštovanje slovenskega jezika, ki se kaže tudi z vnašanjem angleščine in opuščanjem dvojine. V nadaljevanju je dr. Joško Šavli prav tako opozoril na pomen ohranitve slovenščine, ob tem pa je dejal, da ni nujno, da je znak slovenske identitete samo jezik, narodu namreč ostajata tudi značaj in tradicija. Dr. Šavli je izpostavil tudi, da je našo identiteto treba pospeševati. Simpozij se je nadaljeval z izvajanjem dr. Antona Perdiha, ki je naredil pregled etnogeneze in prazgodovine protoslovanskega življa v Evropi in še posebej v Alpah ter nastopom patra Ivana Tomažiča – sicer tudi avtorja razstave o Venetih – ki je govoril o staroselcih Norika. Kot je dejal, arheološke najdbe predstavljajo tudi sliko zgodovine jezikov. Obstaja namreč jezikovni trikotnik Slovanov v Evropi (Makedonija, Bolgarija, Baltsko jezero), slovenščina pa je nastala s skupnostjo Venetov, iz česar bi lahko rekli, da so Veneti predniki Slovencev, kar potrjuje tudi Homer, ki jih omenja v svojih delih. V začetku popoldanskega dela nam je Vinko Vodopivec predstavil resnice in mite o Keltih na Slovenskem, dr. Andrej Rant pa je naredil primerjavo o Venetih in Karnih v Alpah in Veliki Britaniji. O tej temi je dr. Andrej Rant sicer napisal tudi knjigo, za današnje izvajanje pa je strnil v njej zapisana znanstvena dognanja. Kot zadnji govorec je nastopil dr. Jože Rant, ki je na številnih praktičnih primerih imen prikazal nekaj lingvističnih dokazov o avtohtonosti Slovencev v Vzhodnih Alpah in okolici. Na koncu je predstavil tudi mednarodni znanstveni projekt “Korenine Europe”. Simpozij se je zaključil s pestro razpravo in predlogi občinstva, da se tovrstna posvetovanja nadaljujejo tudi v prihodnje, v različnih sestavah in oblikah, z namenom, da se razprave o izvoru Slovencev približajo vsem, predvsem pa mlajšim generacijam.