Slovenci in Evropa

V sredo, 6. avgusta 2009, je v okviru letnega tabora SDS v Lepeni potekalo večerno predavanje »Slovenci in Evropa« evropskega poslanca in univerzitetnega profesorja dr. Milana Zvera. V uvodu se je dotaknil vprašanja »Od kdaj lahko govorimo o ‘evropskosti’ Slovenije?« ter predstavil kulturne in strukturne razloge za navezanost Slovenk in Slovencev na evropski kulturni prostor. Ob tem je poudaril pomen dr. Kreka, ki je že pred 110. leti postavljal demokracijo kot edino alternativo za obstoj naroda. Predavatelj si je zastavil vprašanje, ali imata Slovenija in Evropska unija v enaindvajsetem stoletju kakšno drugačno alternativo.

Pred odgovorom je predstavil nekaj t.i. evropskih dejstev. Upoštevati moramo, da je Slovenija sestavni del sistema Evropske unije, pa najsi gre za pravni, institucionalni ali politični okvir. Našo vključenost in enakovrednost je potrdil s primerom predsedovanju Svetu Evropske unije in mestom evropskega komisarja. Prav predsedovanje s svojimi rezultati nam predstavlja potrditev prave poti. Kot primer »prevlade« velikih je prestavil primer Evropskega parlamenta, ki pa je po ponovni zmagi skupine EPP, kateri pripada tudi SDS, zmogel upoštevati tudi interese manjših nacij. Kljub zapisani proporcionalni delitvi mest, je EPP dosegel konsenz, ki je nagradil manjše – tudi Slovenijo.

V Evropi se danes srečujemo s političnimi dilemami, ki bodo začrtale našo prihodnost. Dr. Zver je opozoril na vprašanja, ali Evropski uniji zmanjkuje »svežega vetra v jadrih«, kaj je dovolj za resnično demokracijo v Evropski uniji ter večno dilemo »Od kje prihajamo in kam gremo?«. Ob vprašanju kakšna naj bo evropska demokracija pa je opozoril tudi na procese znotraj evropske in globalne politike. Spomnil je na misel dr. Jožeta Pučnika, ki nas ob novih izzivih opozarja, da za dosego prave demokracije ni dovolj le tehnologija (institucije demokracije) ampak tudi kulturni in strukturni vidik. Pučnikovo tezo danes potrjujejo tudi vodilne raziskave indeksa demokracije, ki ugotavljajo, da je glavni pogoj za demokracijo v kulturni in ne le institucionalni ravni.

In kaj je prednost Evrope? Za resnično demokracijo v Evropski uniji je pomembna tekmovalnost in vključevanje, ki jo nadgrajujemo in krepimo z multikulturnostjo oziroma spoštovanjem različnosti. Naša demokracija ne bo in ne sme postati »talilni lonec«, ki je značilen za ameriško demokracijo. Dr. Zver je s pomočjo pregleda novejše zgodovine evropske demokracije zaključil, da v Evropi uspeva norma, ki pravi da morajo močni s konsenzom upoštevati manjše. Tako evropski pravni red ščiti manjše in šibkejše. Zanimivo je, da nespoštovanje oz. pravni nered krepi in koristi velikim. »Danes lahko rečemo, da Evropo ne bodo vodili le ekonomski interesi. Evropa ni le Bruselj, ni le skupni gospodarski prostor, je tudi skupek kultur, ki skupaj sobivajo in se krepijo,« je dejal evropski poslanec. Dejstvo je, da evropska dimenzija ne izključuje nacionalne.

Ne glede na večinski ali proporcionalni sistem volitev se v evropskih državah oblikuje bipolarni sistem. To se dogaja tudi v Sloveniji. Pred drugo svetovno vojno smo bili v slovenskem prostoru priča političnemu boju med radikalno različnimi skupinami. Zadnje raziskave kažejo na zbliževanje vrednot in ideologij. Pomenljivo je, da danes postajajo nekatere vrednote univerzalno sprejete, čeprav so bile v preteklosti označene z radikalnimi. Na drugi strani pa se v globalnem svetu dogaja fragmentacija. Če upoštevamo, da je bil svet vedno razdeljen na dva dela, se danes srečujemo z delitvijo na več svetov. Vse bolj so pomembne kulturne razlike. In kje je težava zahodnega sveta? Trendi kažejo, da nam peša vojaška, ekonomska in demografska moč. Evropa se bo morala v 21. stoletju spopasti prav z vprašanjem padanja rodnosti in staranjem prebivalstva.