Slabosti predloga zakona o RTV Slovenija

Poslanec SDS Aleksander Zorn je danes ob zaključku javne razprave o predlogu zakona o RTV Slovenija na novinarski konferenci predstavil nekatere slabosti tega osnutka.  “To je najbolj neposrečen predlog kateregakoli zakona, ki ga je vladna koalicija dala v javno razpravo.  Nasprotujejo in ugovarjajo mu vsi, tako strokovna javnost, Programski svet, Svet delavcev RTV, pa tudi številni člani strokovne komisije, ki so osnutek zakona pripravljali,” je povedal poslanec Zorn in dodal, da mu ugovarjata tudi obe društvi novinarjev. Ocenil je še, da tudi ministrica za kulturo ni bila ravno prepričljiva v svojih javnih nastopih.

“Pretekli zakon o RTV je imel referendumsko podporo, pa je vseeno naletel na burne odzive, zato ker se je takrat zdel preveč političen, saj naj bi politika imela preveč vpliva na medijsko hišo,” je spomnil poslanec in pojasnil, da “smo zato nestrpno pričakovali nov zakon, ki bi vzpostavil nova razmerja in RTV postavil v avtonomijo lastnega, strokovnega, moralnega in tudi informativnega poročanja, pa se to ni zgodilo.”

Zakon po besedah poslanca Zorna prinaša tri drastične spremembe, in sicer spremembo gospodarskega statusa, ki vpliva na socialni status in komercializacijo javnega zavoda, širitev pristojnosti predsednika republike, ki mu z ustavo niso določene in ukinitev tretjega informativnega parlamentarnega programa.

“V predlogu zakona naj bi RTV postala delniška družba, ki bi imela nalogo, da gospodarsko preživi to velikansko 2000 glavo kulturno podjetje, da nima izgube, ker ne sme iti v stečaj, to pa bo storila tako, da bo pazila na dobiček in s komercializacijo programa, ki bi omogočilo večje zanimanje za oglaševanje, poslovati pa bo morala s pozitivno ničlo,” je dejal poslanec Zorn in dodal, da so nekatere raziskave že pokazale, da bi tovrsten program, ki ga RTV Slovenija  opravlja sedaj, lahko pripravljalo 600 ljudi. “Torej, če bo gospodarska družba morala paziti na dobiček, bo morala ugotoviti tudi, da ima preveč zaposlenih, torej bodo sledila odpuščanja, kar bo povzročilo tudi socialne probleme,” meni poslanec SDS.

Druga slabost zakona je, po besedah poslanca Zorna, politizacija programskega sveta RTV. “Zdajšnji 29-članski programski svet, kjer so predstavniki civilne družbe, bo popolnoma spremenjen, postal bo 11 članski, od katerih jih bo 9 neposredno politično predlaganih. Imel bo več kompetenc, kot jih ima sedanji programski svet, kajti lahko bo neposredno posegal v delovanje zavoda tako, da bo lahko postavljal in odstavljal urednike in direktorja, kar z drugimi besedami pomeni, da bo obstajalo nekakšno kolektivno politično vodstvo, izvoljeno po večinskem političnem ključu – tri bo predlagala opozicija, tri koalicija, tri pa bo predlagal predsednik republike,” je povedal poslanec Aleksander Zorn in dodal, da bo predsednikov izbor političen. V programskem svetu bo, glede na osnutek zakona, kot je pojasnil Zorn, en član še iz Nacionalnega sveta za kulturo, ki je organ ministrstva za kulturo in še en strokovnjak iz Slovenske akademije znanosti in umetnosti, ki bo lahko vedno preglasovan. “Zgodila se bo torej radikalna sprememba, ki gre v smeri, da bo nov Svet televizije deloval pod neposrednim političnim diktatom, ki se bo lahko spuščal tudi v program. Njihovo delo in kompetence pa bodo glede na osnutek zakona tolikšne, da bi morali biti na zavodu tudi profesionalno zaposleni.”

Tretja nenavadna, in tudi slaba točka osnutka zakona, pa je izločitev digitalnega 3. parlamentarnega programa iz sfere TV Slovenija in njegova dodelitev parlamentu. ” Tretji informativni program nima funkcije zgolj v prenosu sej iz državnega zbora, ampak pionirsko uvaja digitalno tehniko in bi torej moral biti učni center nacionalne televizije, po drugi plati pa bi moral biti del velikanskega znanja in arhiva, ki bi se ga dalo uporabljati. Poleg tega se širi tudi na vse mogoče oddaje in bi moral biti povezan z nacionalnim arhivom naše skupne televizije. S tem, da bi program deloval v parlamentu, bi dosegli le-to, da to ne bi bila televizija, ki bi zadostovala bazični dejavnosti televizije, torej informiranju ” je izpostavil poslanec Zorn in dodal, da bi s tem dosegli le to, da bi ga gledalci nehali gledati.

Poslanec SDS Zorn je nazadnje poudaril, da če bo predlog zakona prišel v parlament v takšni obliki, kot je sedaj “bomo zahtevali ustavno presojo vsaj pri dveh pozicijah, in sicer pri predsednikovi vlogi pri izboru treh članov sveta, ki je po ustavi nima, in drugič, v primeru, da bo RTV postal delniška družba, bomo želeli ustavno presojo o tem, ali je delniška družba upravičena zaračunavati naročnino, ki jo lahko po sedaj veljavni zakonodaji, zaračuna le javni zavod.” Po njegovem mnenju bi bilo iz vseh navedenih razlogov, ki bi jim lahko dodali še nekatere, najbolje, da osnutek zakona v takšni obliki, v kakršni je sedaj, med poslance sploh ne bi prišel.