Slabo pripravljen zakon o elektronskih komunikacijah

Poslanci so na 12. redni seji državnega zbora razpravljali novelah zakona o elektronskih komunikacijah. Stališče poslanske skupine SDS do omenjenega zakona je predstavil poslanec SDS mag. Branko Grims. V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.   MAG. BRANKO GRIMS: Spoštovani! Če ponavadi začnem s tem, da je razlika med besedami in dejanji rdeča nit, ki je edina prepoznavna politika sedanje koalicije, bom tokrat začel nekoliko drugače. Rekel bom preprosto star slovenski pregovor “kovačeva kobila je zmeraj bosa”. “Enkrat ni nobenkrat, dvakrat je pa obakrat”, je namreč en star slovenski pregovor in to je drugič, da smo iz ministrstva, ki pokriva področje znanosti, dobili zakon, ki je tako škandalozno slabo pripravljen, da ob minimalni kritičnosti vodstva državnega zbora seveda ne bi smel biti niti uvrščen oziroma dodeljen v obravnavo delovnim telesom. Da je temu res tako, je pričalo tokrat, prvi tak primer, mimogrede, da vas spomnim, je bil ob noveli Zakona o visokem šolstvu, da je zakon bil res ekstremno slabo pripravljen, je pričalo več strani dolgo poročilo pravne službe državnega zbora.

Tudi njeno obsežno ustno poročilo na seji odbora, kjer je bilo opozorjeno na številne nedorečenosti, neskladja, nepravilnosti v pravni formulaciji in celo na nekaj potencialnih ustavnih spornosti v samem besedilu. Da je bilo to več kot opravičeno, priča tudi izjemno veliko število amandmajev s katerimi je pač odbor poskušal potem popraviti, kar se je rešiti dalo. Toda, če je osnova slaba, potem seveda, to je tako kot na nekaj, kar ima zanič temelje, lahko gradiš lepo hišo gor, pa bo še vedno vse razpokano in postrani stalo.

In točno tak je v resnici ta zakon. Ta zakon bi, o tem sem trdno prepričan in o tem je trdno prepričana SDS, morali zavrniti zaradi popolnega neskladja z resolucijo o normativni dejavnosti, ki posebej opozarja na pomembnost jasne, ustrezne pravne formulacije, za spoštovanje pravnega reda in tudi zagotavljanje spoštovanja in varstva človekovih pravic in svoboščin že na sami seji. Vendar je, žal vladajoča koalicija ocenila, da bi to verjetno bil prehud politični udarec njihovemu ministru in zaradi tega se pač ta procedura nadaljuje. Zagotovo je to področje, ki potrebuje neko dodatno ureditev, in temu po vsebini pravzaprav nihče ne oporeka.

Tudi na seji ni bilo nobene politične stranke, ki bi a priori oporekala potrebnosti te ureditve. Toda ta ureditev mora zadoščati vsaj minimalnim pravnim standardom. Še po tem, ko so bili sprejeti vsi amandmaji na odboru, kar 30 amandmajev, na komaj kaj daljše pravno besedilo, praktično je bil napisan zakon na novo na sami seji, je potem bilo še vedno prisotno opozorilo pravne službe, da ostaja več nedorečenosti, vsaj tri takšna določila je navedla predstavnica Zakonodajno-pravne službe državnega zbora in izrecno opozorila na vsaj eno potencialno neskladje z  Ustavo, kjer lahko zaradi očitne nedorečenosti, torej zaradi, bom spet citiral: “očitnega nasprotja z resolucijo o normativni dejavnosti”, ki ste jo tako vehementno in z velikimi besedami sprejemali pred mesecem dni, možno govoriti tudi o potencialnem ogrožanju zaščite osebnih podatkov in torej tudi človekovih pravic v širšem pomenu te besede.

Kljub temu ste se večinsko odločili, da gre takšen zakon naprej, toda v SDS se samo sprašujemo, kako je mogoče, da tisti minister in tisto ministrstvo, ki pokriva področje znanosti niti samo ne obvlada znanosti pisanja enega običajnega zakona, ki, mimogrede, niti ni tako zelo zelo dolg, niti tako zapleten in strokovno zahteven, kot se to zdi. Iz vseh teh razlogov, smo mnenja, da je sicer treba to  področje dodatno urediti, vendar da zaradi pomembnosti področja – gre le za področje elektronskih komunikacij, pomembnih modernih tehnologij, ki so povezane s tem področjem in seveda tudi zaradi spoštovanja ustavnosti, pravnega reda, pravnega normiranja – tak zakon ne bi smel v  nadaljevanje postopka v državnem zboru v obliki, kot je bil predložen.