Slaba vlada ne more pripraviti dobrega zakona

Več razlogov proti Zakonu o RTV Slovenija. V PS SDS ponovno ocenjujemo, da Zakona o RTV Slovenija ni mogoče podpreti, ker gre pri statusni obliki zavoda za neko zmes med javnim zavodom in gospodarsko družbo, kjer niso določene pristojnosti niti odgovornosti, zaradi česar niti ni mogoče izvajati učinkovitega nadzora. Zaradi takšne hibridne oblike statusa je obvezno plačevanje naročnine nesmiselno. Po drugi strani pa zakon določa, da se RTV prispevek zvišuje skladno z inflacijo.Zaresovega zakona ni mogoče podpreti, ker so bila za mnenja o zakonu zaprošeni tuji strokovnjaki, večinoma iz provinience leve politične opcije, pa so ta mnenja, ki so bila tudi negativna, bila “kulturno” cenzurirana. Zakona ni mogoče podpreti, ker bo v organe zavoda do politizacije prihajalo pod krinko civilne družbe.  Pri tem poudarjamo, da bodo pri nekaterih imenovanjih sodelovali predstavniki takoimenovane civilne družbe in združenj, ki jih vodijo celo člani sedanjega parlamenta.Golobič-Šircinega zakona ni mogoče podpreti, ker se organi zavoda oziroma upravljalski in izvršni del, bistveno povečujejo, pristojnosti med Svetom, Nadzornim organom in upravo pa so popolnoma nejasne. Prav tako opozarjamo, da del programskega sveta po sedaj veljavnem zakonu in Zaresovem zakonu o RTV ostaja enak, razlika pa nastopi v tem, da je bilo po prejšnjem zakonu 16 članov, imenovanih s predlogi  gledalcev in poslušalcev, v novem zakonu pa teh 16 nadomestijo 4, ki pa so predstavniki Nacionalnega sveta za kulturo – pri čemer člane na predlog vlade izglasuje državni zbor, enega predstavnika predlaga Center za informiranje nevladnih organizacij, enega predlaga rektorska konferenca in enega Zveza društvenih organizacij, katerih članice so društva, ki jih vodijo sedanji ali nekdanji vidni politiki iz vrst LDS in SD, kot na primer Anton Anderlič, Mitja Slavinec, Janez Kocijančič … Govoriti, da se prek tovrstnih društev zagotavlja depolitizacija in ustrezna civilno-družbena struktura je nesmisel, saj gre za profilirane politične skupine in osebnosti, ki bodo sodelovale pri imenovanju in določitvi tistega, ki bo sodeloval v Svetu. V tem primeru gre za prikrito politično kadrovanje.Kar zadeva sestavo nadzornega odbora, se ta številčno zmanjša, vendar pa Svet RTV imenuje 2 člana, pri čemer smo že pojasnili, da je Svet politično sestavljen, večino pa ima vladajoča koalicija.

V referendumski kampanji je bilo iz vrst koalicije slišati kar nekaj povzemanj mnenj tujih strokovnjakov. Ob tem pa je koalicija namerno spregledala mnenja, ki za zakon niso bila pozitivna. Tako je g. Jakubowitz  napisal, da je v Zakonu o RTVS preveč stvari, ki ohranjajo ali ustvarjajo odprte možnosti za politično ali administrativno vmešavanje v delovanje RTV Slovenija; da ni jasno, kakšna logika je vodila k uvedbi kolektivnega vodstvenega organa; da je nadzorni svet v resnici mogoče opisati kot dejanski organ upravljanja s pooblastili za vodenje in sprejemanje odločitev, ki celo presegajo pooblastila uprave; da zakon daje vladi pravico do posega in zahteve po presojanju odgovornosti članov upravnih in nadzornih organov po lastni presoji kadarkoli in ne glede na to, kaj v zvezi s tem morda počnejo drugi organi RTV. Takšno pristojnost je mogoče zlorabiti, zato zakon ne bi smel dopuščati takšnih možnosti; da je to v nasprotju z določili zakona o tem, da je RTV Slovenija neodvisna pravna oseba.Posebej poudarjamo, da je zaradi hibridnega statusa odprta pot nejasnemu delovanju zavoda.Če ponovimo  – zakaj bi morali državljani v nedeljo na volišča in glasovati proti zakonu o RTVS? Slaba vlada je predlagala slab zakon, o pomembnih delih zakona so dali negativno mnenje tuji strokovnjaki, ki so bili zaprošeni za izdajo mnenja. Zakon predvideva valorizacijo RTV naročnine s stopnjo inflacije – še več, to tudi uzakonja. Zakon je treba zavrniti tudi zato, ker v organe zavoda vdira na podlagi politike izbrana civilna družba. Posebna sistemska rešitev med gospodarsko družbo in javnim zavodom daje ogromno možnosti za manipulacije za netransparentno porabo sredstev, nejasne so pristojnosti in odgovornosti, ki jih ni možno izvajati niti v celoti po zakonu o gospodarskih družbah niti v zakonu o zavodih. Proti zakonu je treba biti tudi zato, ker je javni interes z zakonom zagotovljen tako, da se plačuje obvezna RTV naročnina, zasebni interes pa je povsem odprt – na podlagi tega se bodo sredstva, visoka okrog 100 milijonov evrov letno trošila za zadeve, povezane z zasebnimi interesi. Uprava si bo po zakonu o gospodarskih družbah lahko razdelila dobiček.Ker je javni zavod RTV ob sedaj veljavnem zakonu izplaval iz rdečih številk, ker je omogočil stabilno poslovanje zavoda, in ker bi z Zaresovim zakonom prišlo do olastninjenja zavoda, ki je nacionalnega in kulturnega pomena, je treba v nedeljo glasovati proti.

Jože Tanko,
Vodja PS SDS