Slab rezultat slovenske zunanje politike

Neimenovanje slovenskih kandidatov za veleposlanike EU posredna nezaupnica slovenski zunanji politiki. Na 20. redni seji državnega zbora so poslanke in poslanci postavljali poslanska vprašanja ministrom in ministricam. Poslanec SDS Milenko Ziherl je ministru za zunanje zadeve Samuelu Žbogarju postavil poslansko vprašanje v zvezi z imenovanjem slovenskih veleposlanikov v evropski diplomatski službi.

Objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

MILENKO ZIHERL: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav še enkrat gospodom ministrom, kolegicam in kolegom! No, gospod minister, del tega vprašanja sva danes že obdelala oziroma sorodno vprašanje, vendar v bistvu je to sedaj nadaljevanje tiste moje želje oziroma spodbude o vprašanju, da se čim bolj pripravimo in zasedemo čim boljša mesta, skozi katera bi se prepoznavnost Slovenije, zastopanje interesov Slovenije lahko čim bolje odražala. Vendar to poročilo gospe Ashtonove se da komentirati na veliko načinov. Namreč, izbira, vidim, da gredo nekako v ponovno obravnavo Brazilija, Washington. Mi nimamo verjetno kakšnih večjih šans, če so tista imena predlagana, ki so se ravno nekako opekla v Washingtonu z znano washingtonsko depešo.

Seveda se da tudi razlagati, torej Španija je dobila levji delež. Seveda, prej ste omenili, na račun predsedovanja. Mislim, da je bilo ocenjeno to kot eno najslabših predsedovanj v zadnjih letih, saj tisti, ki so se udeležili zasedanj Cosaca, so imeli ogromno pripomb nad organizacijo. Eno je organizacija, drugo je, koliko je trpela vsebina. Vsekakor, če bi šli po analogiji, da bi tudi slovenske kadre, ki so se izkazali v predsedovanju, naše predsedovanje je bilo kot predsedovanje nove članice Evropske unije zelo opazno, nekaj novih stvari smo zopet na agendo uvrstili, vendar ravno tisti kadri so nekako poniknili, če so nekako na vašem ministrstvu še šli skozi, jih potem predsednik države po zelo dvomljivih pravnih poteh ni upošteval in smo dolgo časa bili brez diplomatskih predstavnikov v pomembnih evropskih državah in zgodba se je ponovila tudi z imenovanjem, kajti predlagana imena očitna niso zadovoljila kriterijev. Saj nismo  mi edini, ki smo se nasmolili. Tukaj vidim, da so recimo Angolo dodeli Špancem, čeprav po govornem področju ali po zgodovinskih povezavah bi pričakoval, da bi jo dobili Portugalci. Morda bi v kakšno od teh afriških držav kazalo poslati Slovenca, saj imamo Afriko izredno slabo pokrito, edino s Kairom. Torej, nekako ocenjujem, da je to slab rezultat za našo zunanjo politiko in seveda pričakujem, kako bo…/Izklop mikrofona./…

SAMUEL ŽBOGAR: Hvala lepa. Glejte, jaz moram najprej vendarle reči nekaj besed v obrambo, če tako rečem, našim kandidatom, ki so se na našo željo, na mojo željo izpostavili v teh kandidaturah. Mi smo pogledali seznam 30-ih mest. Pogledali smo mesta, ki nas zanimajo in potem smo opravili notranji razpis na zunanjem ministrstvu in izbrali tiste ljudi, za katere smo mislili, da so dobri kandidati, Cahterine Ashton je govorila, dajte mi najboljše kandidate. Mi smo potem pristopili k tem najboljšim kandidatom in smo rekli, prosimo, kandidirajte za ta mesta. To ni enostavna kandidatura. To je bilo ogromno prijavljenih iz vseh 27-ih držav. Od štirih ljudi, ki smo jih prijavili, sta samo dva dobila povabilo na pogovor s strokovno komisijo.

Mislim, da je potrebno nekaj korajže in nekaj samozavesti, zato da greš v celo to proceduro. Navsezadnje tudi zaradi tega, kar se jim zdaj dogaja, da se v bistvu kompromitira na nek način, da niso bili sami strokovno dovolj dobri in da zato niso uspeli, kar bom pojasnil, da ni res. Prišli so pred to komisijo dva od štirih oziroma samo dva sta dobila povabilo pred to strokovno komisijo, sestavljeno iz držav članic Evropske unije in samo en kandidat oziroma kandidatka je šel naprej v finale, kot mi govorimo, se pravi v najožji izbor dveh izmed katerih je odločala Ashtonova. Dva sta prestala strokovni izbor, posebej ena, ki je prišla do konca, je absolutno prestala vse kriterije, potem je bil na koncu tudi politični izbor. Izbor, ki je bil opravljen, kot zdaj analiziramo, je tak, da je Ashtonova preferirala ljudi, ki so prišli iz struktur Evropske komisije.

Nekatere strukture se zdaj utapljajo v zunanjo službo, nekateri ljudje bodo izgubili službe in je najprej reševala nekatere ljudi, ki so v strukturah. Recimo od irskih treh predstavnikov, ki so bili izbrani, ni noben iz Irske direktno, ampak so vsi trije iz Evropske komisije. Od Luksemburga, dveh predstavnikov, ki jih imajo na seznamu je ena, ki ni iz Luksemburga sploh in je tudi

iz komisije. Tako da vsaj v prvem krogu je bila orientacija, da se rešuje, da se jemlje ljudi iz komisije. Ni bil problem v naših kandidatih, problem je bil v samem izboru in vendarle je to prvi krog. Mislim, da je prav, da ne moremo reči, da smo dali slabe kandidate, zaradi kandidatov samih. To so bili dobri kandidati. In kandidatka, kandidat, ki je prišel do konca, je imel izkušnje s predsedovanja, je vodila delovno skupino za vhodno Evropo in Rusko federacijo, v času predsedovanja. Ko sem jaz omenil špansko predsedovanje, lahko vsak ocenjuje špansko predsedovanje po svoje, ampak vendarle so ljudje, ki se izkažejo, posebej v Bruslju skozi vodenje skupine ali pa na kakšnih lokacijah. Oni so uspeli, zaradi tega, zaradi svoje prepoznavnosti, so uspeli pet jih plasirati v to službo. Kot jaz razumem, je bil naš čas takrat, poleti 2008, da plasiramo ljudi v komisijo, takrat so jih poznali, takrat so vedeli za imena, takrat so bili tam prisotni. Sedaj je to že kar malo distance. Ampak veliko ljudi, ki smo jih predlagali, je imelo izkušnje tudi iz predsedovanja Evropski uniji.

Kako bomo šli naprej? Mi smo že doslej opravili neke priprave za te naše kandidate, tudi v Bruselj smo jih poslali, da so jih na našem stalnem predstavništvu opravili za njih neke pogovore, neke konzultacije. Mislim, da bomo zdaj mogoče to še razširili te priprave, da bomo v stiku s kabinetom Ashton, kako lahko naše kandidate še bolj pripravimo, mogoče jih tudi več prijavimo. Mislim, da je še veliko mest, trenutno imamo kar nekaj kandidatov, nekaj zelo dobrih kandidatov, tudi veleposlanikov, ki kandidirajo na mesta generalnih direktorjev v službi v Bruslju. Med njimi tudi taki, ki govorite, da so bili zavrnjeni. Imamo ogromno mladih ljudi, ki so se prijavili in prihaja nov razpis, prihaja nov razpis za mesta prihodnje leto, kjer bomo poskušali še boljše pripraviti, še boljše njih pripraviti, tako da bomo na koncu tudi uspešni. Mislim, da ta prvi krog je bila določena izkušnja tudi za nas, določene lekcije smo potegnili iz tega in mislim, da bomo v prihodnje uspešnejši.

MILENKO ZIHERL: Ja, vsekakor… Torej sam nekako razbiram tudi glede na misli, na katere so kandidirali naši predstavniki, kot neko tiho diplomacijo in posredno nezaupnico našim dosedanjim aranžmajem. Torej, v Skopje gre predstavnik Danske, ampak recimo v Albanijo gre predstavnik Italije. Velik interes in velike zgodovinske povezave, bodisi slabe bodisi tudi v novejšem času čisto interesantne med Italijo in Albanijo obstajajo. In glede na to, da se je v temu letu zgodilo kar precej dogodkov, recimo na notranje-političnem področju vsekakor je bila konferenca na Brdu, tisti slab rezultat se je nekako potem prenesel na ta proces Brdo, v okviru katerega bi se potem še nadalje sestajali. In vendar so na forumu predstavniki iz  nekdanje Jugoslavije spraševali, kaj se dogaja s pobudo Brdo, ali se bo kaj nadaljevalo, kakšni dogodki? Vse bolj kaže, da morda celo z vpletanjem predsednika države in pa njegovega trikotnika svetovalcev in tako naprej, da vedno bolj zavijamo proti neuvrščenosti in kot takšne na seveda v kakšnih velikih priložnosti v Evropski uniji ne bo.

Hkrati tudi opažamo na notranje-političnem področju, da včasih leva roka ne ve, kaj dela desna. Imeli smo hiring za veleposlanico v Bosni, hkrati pa je v smislu racionalizacije, da bi se to mesto nekako ukinilo. Torej za te kandidate, prej smo govorili o družbi znanja in v Sloveniji je bilo težko, kjer je znanje v zadnjih dvajsetih letih bolj slabo plasirano, ker so znanje …/Nerazumljivo, opozorilni znak za konec razprave./… in pa podobni tajkuni prevladujejo, ne pa kakšno drugo znanje. In zato ne vem, morda bo težko dobiti res kandidate, da bi v drugem krogu res zapolnili ta mesta , kjer so še …/Izklop mikrofona./…

SAMUEL ŽBOGAR: No, kandidatov imamo še veliko, tako da jaz verjamem, da jih bomo zapolnili. Dolžan sem samo odgovor na proces Brdo; proces Brdo se nadaljuje, potekel je sestanek prometnih ministrov procesa Brdo, pripravlja se sestanek ministrov za energijo procesa Brdo, v kratkem, še letos. In da v začetku prihodnjega leta bo Slovenija gostila ministre za pravosodje, tudi procesa Brdo. Tako da ta proces se nadaljuje in da upamo, po resoluciji v zunanji skupščini OZN, vezano na Kosovo in Srbijo upamo, da bo tudi med Srbijo in Kosovom prišlo do dialoga in da bomo lahko v bližnji prihodnosti oziroma prihodnosti ponovno gostili oziroma organizirali tudi vrh proces Brdo, na katerem bodo sodelovali vsi udeleženci. Dvomim, da to lahko letos, dvomim da bo prav hitro ampak mislim, da stvar vendarle gredo tudi v regiji v pravo smer.

MILENKO ZIHERL: Vsekakor, hvala gospod predsedujoči. Imam proceduralni predlog, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru gospoda ministra hkrati pa že napovedujem, da bomo verjetno zahtevali tudi izredno sejo odbora za zunanjo politiko.