Skrivnostno srečanje o dokapitalizaciji NKBM
sreda, 16. 3. 2011Po pridobljenih informacijah pa naj bi vplivne interesne skupine močno lobirale, da Republika Slovenija pri dokapitalizaciji NKBM ne bi sodelovala, pri čemer bi Republika Slovenija iz dosedanjih 50,1% padla na 33% lastništva druge največje slovenske banke. Vplivne interesne skupine naj bi si ob navedenih dejstvih močno prizadevale, da v lastniško strukturo Nove KBM vstopi katarski investicijski sklad Qatar Investment Authority in različni drugi katarski investitorji. Po pridobljenih informacijah pa naj bi se v postopek dokapitalizacije Nove KBM neposredno vključila tudi predsednik republike dr. Danilo Türk in nekdanji stečajni upravitelj Franci Perčič, sicer tudi svetovalec predsednika za gospodarska vprašanja.
Pred tedni naj bi bilo na zahtevo predsednika republike sklicano nujno ter skrivnostno sobotno srečanje na Brdu pri Kranju. Tema pogovora naj bi bila po naših informacijah izključno dokapitalizacija NKBM, s katero pa naj se na predlagan način ne bi strinjalo vodstvo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb. Na omenjenem skrivnostnem srečanju naj bi bili prisotni dr. Danilo Türk, Franci Perčič, finančni minister Franci Križanič, Borut Jamnik, predsednik uprave Kapitalske družbe in nečak poslanke SD Brede Pečan ter predsednik uprave Nove KBM, Matjaž Kovačič.
V zvezi z navedenim sprašujem:
1. Kateri člen ustave predsedniku republike nalaga pristojnost neposrednega poseganja in vplivanja na postopke dokapitalizacije Nove KBM, ki ima več kot 100.000 delničarjev in je v postopku uvrstitve delnic na borzo v Varšavi?
2. Ali je predsednik republike na enak način neposredno sodeloval tudi pri razpravah o dokapitalizaciji Nove ljubljanske banke?
3. Kakšno je uradno stališče Agencije za trg vrednostnih papirjev Republike Slovenije (ATVP) do posega predsednika republike v postopke dokapitalizacije Nove KBM in uvrstitev delnic družbe na borzo v Varšavi? Kakšno je stališče ATVP v konkretnem primeru v odnosu do Zakona o trgu finančnih instrumentov (ZTFI), ki določa tudi domneve, katera ravnanja imajo značilnosti tržne manipulacije ter kazalnike tržne manipulacije?
4. Kakšno je uradno stališče Agencije za upravljanje kapitalskih naložb Republike Slovenije (AUKN) do posega predsednika republike v neposredno pristojnost AUKN v odnosu do upravljanja s premoženjem Nove KBM? Hkrati me zanima, kakšno je stališče AUKN do predlagane dokapitalizacije Nove KBM?
5. Zanima me, kdaj konkretno je navedeno skrivnostno srečanje v organizaciji predsednika republike potekalo? Kdo vse je bil nanj povabljen? Kdo vse je bil na srečanju prisoten? Koliko so znašali stroški srečanja in kdo jih je kril?
6. Zanima me, ali o skrivnostnem srečanju obstaja kakšen zapisnik? Kakšen je bil namen in kakšni so bili sklepi srečanja?
7. Zanima me, ali je kdorkoli izmed zaposlenih ali z njimi povezanih oseb (sorodniki v prvem in drugem kolenu) v Uradu predsednika republike, delničar Nove KBM, ki bi lahko razpolagal z insajderskimi informacijami o dokapitalizaciji Nove KBM? Zloraba notranje informacije namreč v skladu z ZTFI pomeni prekršek, hkrati pa je zloraba notranje informacije lahko tudi kaznivo dejanje, za katero je zagrožena kazen zapora do 3 oziroma do 5 let.
8. Potem ko naj bi katarska delegacija julija 2010 z večjo vsoto denarja in prestižnimi urami obdarovala deset policistov centra za varovanje in zaščito, naj bi obdarovali še tri varnostnike predsednika Danila Türka ob obisku v Katarju v začetku februarja letos. Po pisanju medijev naj bi vsak prejel uro, vredno okoli tisoč evrov. V zvezi z darežljivostjo katarskih predstavnikov, ki naj bi tako podarili večjo vsoto denarja in prestižnih ur, me zanima, ali je bil med obdarjenimi (ali z gotovino ali z urami ali kakorkoli drugače) kdo iz Urada predsednika republike?
9. Ali predsednik Vlade RS Borut Pahor, predsednik republike in finančni minister Franci Križanič izrazito izključujejo možnost, da bi bil iz strani potencialnih katarskih ali katerih koli drugih investitorjev, kdor izmed njihovih sodelavcev neposredno in nezakonito stimuliran za posredovanje pri dokapitalizaciji Nove KBM, pri čemer bi Republika Slovenija iz sedanjih 50,1% lastništva padla na 33% lastništva?
