Skriti obraz Pogledov Slovenije

Nesposobno vlado skušajo reševati s pogrevanjem starih afer. Voditelj četrtkove (3. 3. 2011) orožarske oddaje Pogledi Slovenije Uroš Slak je gledalstvo obvestil, da sem dopoldan odpovedal udeležbo v oddaji. To ni točno, saj udeležbe nisem nikoli potrdil. V oddaji sem bil pripravljen sodelovati samo pod pogojem, ki sem ga javno napovedal že prejšnji teden in sicer, če bomo enkrat končno razpravljali o dejstvih. Voditelj je obljubil, da bo poskušal pridobiti poročilo o orožju iz leta 1993, ali pa vsaj zagotovil udeležbo aktualne ministrice za obrambo, ki je pristojna za umik zaupnosti s poročila, da iz prve roke slišimo, zakaj naj bi umik zaupnosti ne bil mogoč. V četrtek zjutraj me je obvestil, da obrambna ministrica ne bo prišla v oddajo, da pa vabi vanjo Jožeta Jerovška, izjavo ministrice pa bo povzel po nacionalnem radiu (tudi tega v oddaji potem ni bilo). Uredniku oddaje sem predlagal, da zaradi obtožb, ki naj bi prihajale s Hrvaške, preveri dejstva pri takratnih akterjih na Hrvaškem. Minister Republike Hrvaške za obrambo v času vojne za Slovenijo Martin Špegelj je npr. v svoji knjigi korektno opisal pomoč Slovenije ter celo navedel natančne količine vojaške opreme, streliva in minskoeksplozivnih sredstev, ki jih je Hrvaška v prvih dneh vojne od Slovenije dobila brezplačno. Nič od tega voditelj oddaje ni bil pripravljen storiti.

Že prejšnji dan so iz RTV hiše prihajale govorice, da nekdanji režiserji moje odstranitve iz MORS leta 1994 pripravljajo bivšega pripadnika varnostne službe JLA za izjavo pod krinko, za katero mu ne bo treba nikjer odgovarjati. Ker bo njegova identiteta zakrita, civilna tožba ne bo možna, do uradnih postopkov pa naj ne bi prišlo, ker da je zadeva zastarala.

Ko mi je v zadnjem pogovoru voditelj oddaje Slak naštel imena, ki jih je povabil v oddajo ter dejal, da ga razlogi, zaradi katerih se je Slovenija morala sploh oboroževati (razorožitev TO), ne zanimajo, mi je bilo dokončno jasno, kaj se pripravlja in sem sodelovanje odklonil, ne pa odpovedal.

Z vsako minuto oddaje, ki je minila, so se sumi v korektnost potrdili. Kakšen smisel ima polemiziranje s človekom, ki si ne upa pokazati obraza? Ali s pravljičarjem Mogetom, ki vsako leto naračuna večje vsote denarja od prodanega orožja Hrvaški. Če se prav spomnim, ga ni bilo zraven niti novembra 1991, ko sta se vladni delegaciji Republike Slovenije in Republike Hrvaške pod vodstvom Peterleta in Gregurića dogovorili za finančne okvire pomoči, niti naslednje leto, ko smo na nivoju obeh ministrstev za obrambo naredili končni obračun. Če tega ne bi bilo, bi sosednja država odprte zadeve že kdaj uporabila v polemikah s Slovenijo.

Višek sprenevedanja pa je oddaja dosegla s trditvijo Kacina, da ni bilo nobenega obtožnega predloga zoper domnevne storilce zaradi tožilke Barbare Brezigar. Trditev je absurdna, saj je v času absolutne vladavine Kacinove stranke tožilstvo vodila sedanja podpredsednica LDS Cerarjeva. Če bi obstajal vsaj malo utemeljen sum mojega nezakonitega ravnanja, bi obtožnico zagotovo vložili. Končno so imeli ves čas na razpolago tožilko Branko Zobec Hrastar, ki je ravno v času, ko je bila generalna državna tožilka Brezigarjeva, vložila proti meni absurdni obtožni predlog v zadevi Patria, v katerem je potvorila celo podatke iz policijske ovadbe. Mimogrede, tudi vsi tisti domnevno sporno nabavljeni avtomobili, o katerih je govoril Kacin, so navedeni v poročilu, pa tudi on in njegovi adlatusi so se po njegovem vkorakanju na MORS z njimi enako veselo ali bahato vozili naokrog.

Zakrinkani Pogledi Slovenije so razkrili vso perverznost režiserjev najnovejše gonje proti meni in SDS. Očitajo mi nepopolno poročilo iz leta 1993, ki pa ga nočejo objaviti, tako da se ne morem braniti (mimogrede, če je še vedno zaupno in državna skrivnost in če zakoni veljajo za vse enako, kje je preiskava proti Frangežu in Mogetu, ki sta iztrgane dele objavila in jih razpečujeta?). Očitajo mi nezakonito ravnanje, hkrati pa 20 let niso sprožili sodnih postopkov proti meni. Danes pa na to vprašanje odgovarjajo, da je zadeva zastarala, gonjo pa so še okrepili, ker jih je popadel strah ob pogledu na različne javnomnenjske raziskave.

Politične sile, ki so leta 1990 pomagale JLA pri razoroževanju TO, februarja in junija 1991 pa z znano deklaracijo proti slovenski vojski in izjavo iz Otočca skočile v hrbet slovenski osamosvojitvi, skušajo svojo izdajo Slovenije že 20 let prekrivati, ali pa vsaj relativizirati z domnevnimi nezakonitostmi pri oboroževanju Slovenije in pri pomoči sosednji državi. Ob tem jih nezakonita trgovina z orožjem, ki je bila nedvoumno dokazana, sploh ne zanima oziroma v zvezi z njo zanikajo očitna dejstva. Mene pa ves ta čas s političnimi in medijskimi diskreditacijami, ki dosežejo višek vedno pred volitvami (jeseni 1994, jeseni 1996, poleti 2000, spomladi 2004, jeseni 2008) postavljajo v vlogo drugorazrednega državljana, ki mora dokazovati, da nečesa ni bilo, namesto da bi tožniki s pravnimi sredstvi dokazali, da nekaj je bilo. Te gonje seveda ne bi bile možne, če jih ne bi z vsemi sredstvi podpiral Forum 571, katerega člani ne ločijo niti med novinarskim člankom in brzojavko jugoslovanske ambasade.

Po brutalnem pozivu predsednika Türka, ki je nedavno kar preko Mladine pozval na sveto vojno proti Janezu Janši, je bila očitno izvedena popolna mobilizacija celotnega zaledja nesposobne vlade tranzicijske levice, pa tudi Forum 571 je vpoklical rezerviste. Diskreditacija dosega totalno formo, sedaj pridejo na vrsto pozivi k likvidaciji. Prvi korak je danes že naredilo Delo z objavo pamfleta nekdanjega senčnega predsednika vlade, katerega naloga leta 1991 je bila oviranje Demosove vlade pri osamosvojitvi.

Janez Janša