V Tolminu je včeraj v nabito polni dvorani potekal pogovorni večer z naslovom »Razvojne priložnosti, kje smo in kam gremo.« Gostje omizja so bili Danijel Krivec, vodja poslanske skupine SDS, mag. Marjan Hribar, župan Občine Šmarješke Toplice, in predsednik SDS Janez Janša. Moderator večera je bil Milan Štulc.
V imenu občine Tolmin je župan Uroš Brežan pozdravil prisotne in ob tem izrazil veselje, da se bodo gostje lotili vsebinskih stvari, ki zadevajo razvojne probleme naše države, o katerih pa se po besedah župana »premalo govori.« Po njegovem prepričanju je potrebno razprave prenesti tudi v državni zbor, saj se o strategiji in viziji, kam Slovenija pravzaprav želi iti, ne govori dovolj. Spomnil je na obdobje prve Janševe vlade, ki je takrat z reformo lokalne samouprave dokazala, da se »da stvari ločiti od periferije, problem pa ostaja še danes, saj je država preveč centralizirana.« Dodal je, da si želi, da bodo ob zaključku pogovornega omizja prišli do idej, kako s skupnimi močmi razvojne projekte in pobude premakniti naprej, saj se z dobrimi in pametnimi predlogi lahko najde pot do njihovih uresničitev.
Predsednik SDS Janez Janša je dejal, da je jesen čas, ko se pobirajo plodovi in se po plodnem letu načrtuje prihodnost. »Kje smo danes na politični ravni je zelo odvisno od tega, s katerega zornega kota gledate na stvari. Mislim, da ni problem prepih pri krofih, temveč to, da se nekaj peče brez recepta in se gredi sredi posla domov,« je na hudomušen način pozdravil prisotne Janša. Po njegovem mnenju je vprašanje, kje je naša država danes, odvisno od tega, v katerem delu države živimo, saj obstaja bistvena razlika med glavnim mestom in ostalimi mesti po Sloveniji. Janša je nadaljeval, da ima naša država avtocestni križ, ki vodi skozi glavno mesto, toda če želijo prebivalci v Ljubljano ali iz nje zjutraj ali popoldan, bodo za to porabili skoraj pol dneva. »Ljubljana je zamašena tudi v pločevinah, v kolonah okoli nje. Center se duši ne samo v prometu, ampak tudi v težavah, ki se počasi že čutijo. Pretežni del ostale države pa je deprivilegiran,« je dodal predsednik SDS.
Spomnil je na leto 2008, ko je Slovenska demokratska stranka končala projekt regionalizacije in dobila dvotretjinsko podporo za spremembo ustave, sprejela nekaj ključnih zakonov, vendar so nam zadnjega blokirali, češ, da bodo naredili boljšega, pa do danes še vedno nimamo nič. »Težko si predstavljamo, koliko denarja sta dve milijardi evrov, ki pa še vedno kot neporabljena evropska sredstva za proračunsko obdobje, ki se izteka prihodnje leto, danes ležita v Bruslju,« je pripomnil Janša. Spregovoril je o tem, da je imela njegova ekipa ministrov v mandatu 2004 -2008 po vsaki seji vlade poseben sestanek, kjer so zadolženi za črpanje evropskih sredstev morali poročati o napredku. »Zdaj pa se ne dogaja nič. Že en mesec nimamo niti ministra za razvoj, ki je odgovoren za evropska sredstva. In slovenski mediji v tem ne vidijo nobenega problema,« je povedal predsednik SDS. Ob tem je spomnil na težavo, da zaradi neporabljenih evropskih sredstev nimamo obvoznic, nimamo tretje razvojne osi, investicij, vlaganje v infrastrukturo ipd. Veliko evropskih sredstev pa so po mnenju Janše »leve slovenske vlade porabile za t. i. mehke vsebine, za razne študije, nevladne organizacije.«
Janez Janša se je na pogovornem omizju dotaknil tudi predloga SDS za stanovanjsko jamstveno shemo, saj ga navkljub pričakovanjem Vlada RS ni pripravila in je premier dejal, da za nekaj členov potrebuje eno leto. »Naša poslanska skupina je v dveh dneh pripravila rešitev. Gre za predlog, da stanovanjski sklad garantira tistim, ki jemljejo stanovanjski kredit v višini 150 tisoč evrov, ko prvič rešujejo stanovanjski problem tako, da niso obremenjeni s stalno zaposlitvijo, saj bi bila garancija stanovanje. Če nekdo izgubi službo in ne more plačevati kredita, vstopi stanovanjski sklad, prevzame to obveznost, s tem, da tisti, ki je kredit najel, ne plačuje kredita, temveč se to razmerje spremni v najemniško. Ko je nekdo potem zopet kreditno sposoben se kredit normalno plačuje naprej in plača za nazaj tisto, kar je zamudil,« je predlog jamstvene sheme pojasnil predsednik SDS. Po mnenju Janše tudi Banka Slovenije ni kriva za to, da je nekaj več kot 300.000 ljudi ni kreditno spodobnih, temveč je težava v tem, da so pokojnine in plače v Sloveniji prenizke. »Kriv je tisti, ki ne ustvarja okolja, v katerem bi bilo več bolje plačanih delovnih mest in tisti, ki bi porabil tisto, kar leži v Bruslju,« je ostro dodal Janša. Po njegovem prepričanju so banke v Sloveniji vendarle preveč mačehovske, ker zahtevajo hipoteko, stalno zaposlitev, poroke, kar pa je »skregano z ekonomsko logiko in bi bilo potrebno to razrahljati.« V medijih je bilo prikazano kot da predloga in konkretnih rešitev na tem področju ni, pa je vendarle Janša poudaril, da »Slovenska demokratska stranka je imela že prejšnji teden novinarsko konferenco, kjer je predstavila predlog stanovanjske jamstvene sheme. Predlog je torej pripravljen, bil je vložen, a osrednji mediji v Sloveniji o tem ne poročajo.«
Na vprašanje o stanju, ki se je dogajalo v upravi Petrola, je Janša dejal, da je bil Slovenski državni holding ustanovljen po pravilih OECD-ja, kjer morajo države članice skrbeti za korporativno upravljanje in ta pravila je treba spoštovati. Pri nas v državi pa se takrat, ko se pravil ne spoštuje, dvignejo roke in reče, da »mi nimamo nič s tem. Predsednik vlade ne more reči, da nima nič s tem, če je vlada za to, da upravlja z državo in ima izvršilno oblast in upravlja s tistimi deleži države, ki so v podjetjih. Problem pa je, da je teh deležev preveč, zato bi potrebovale strateške lastnike,« je poudaril Janša. Nadaljeval je, da je to sprenevedanje v tem primeru neverjetno, tudi z menjavo menedžerja, kateremu pa je bil vendarle podeljen naziv menedžer leta. Po prepričanju Janše bi nas moralo bolj kot vprašanje Petrola in tega, kar se prav ali narobe dogaja z upravljanjem državnih deležev v gospodarstvu, skrbeti »upravljanje z državo in s tem, za kar imamo vlado. Tu so ključni problemi.«
Predsednik SDS je v nadaljevanju poudaril še, da »za to, da nič ne delaš, ne rabiš večine. Če ne predlagaš nič resnega, kar bi bilo potrebo izglasovati, ne rabiš večine. To slabo upravljanje se bo lahko nadaljevalo še kakšno leto, trenutek resnice pa bo naslednjo jesen, naslednji proračun. Ne zaradi večine, ampak zato, ker bo denarja manj.« Dodaj je še, da sta bili v zadnjem letu »Slovenska demokratska stranka in delno tudi Nova Slovenija kot opozicija tisti, ki sta vlagali zakonske predloge, zato je bilo v državnem zboru polovica sej.« Zaključil je, da je temeljni problem v Sloveniji danes, da se moramo boriti za normalnost, za to kar pa bi po mnenju Janše moralo biti logično, razumljivo samo po sebi.
Mag. Marjan Hribar, župan občine Šmarješke Toplice je svoje prve poslovne korake pričel v Termah Šmarješke Toplice, jih nato nadaljeval kot generalni direktor Direktorata za turizem RS, kjer je slovenski turizem z njegovim predlogom krovne znamke »I feel Slovenia« požel izjemen razcvet, je dodal, da se razvoj turizma v Sloveniji še vedno nadaljuje in ne moremo biti do njega kritični, toda po njegovem mnenju je treba pogledati v detajle. » Turizem se povečuje v najbolj turističnih krajih, prihaja do t. i. turistične saturacije, torej, da je turizma že toliko, da ne moremo več govoriti o zeleni shemi slovenskega turizma in se uravnotežen regionalni razvoj uresničuje le delno,« je nadaljeval Hribar.
Omenil je tudi prvo vlado Janeza Janše, kjer je v letih 2007/08 na področju turizma v celoti počrpala evropska sredstva in se je ravno zaradi tega zgradilo več kot 150 hotelov, smučarskih prog, žičnic, sedežnica na Prevaljah ipd. V novi finančni perspektivi pa se je po mnenju mag. Hribarja zgodilo to, da so med »t. i. upravičenimi stroški mehki dejavniki. V te mehke dejavnike pa se da zapakirati veliko megle in veliko raznih študij, kar smo lahko opazili tudi v preteklem tednu. Večina teh študij, ki se dotikajo slovenskega turizma so že na voljo v vseh knjižnicah, glede na to, da smo člani svetovne turistične organizacije,« je odločno poudaril mag. Hribar. Dejal je še, da je čas, da se politika vrne in pogleda v tisto obdobje, kjer so bili vidni rezultati, torej k investicijam in ne k t. i. »mehkim« dejavnikom. Spregovoril je tudi o problematiki razvoja in dokončanja Kanina kot edinega mednarodnega visokogorskega centra v Sloveniji in predstavil model Južne Tirolske, katerega tudi sam zagovarja. Mag. Hribar meni, da je potrebno imeti pred očmi turizem za vseh 12 mesecev v letu in ponudil pri projektu tudi svoje sodelovanje. »Kanin in ostala visokogorska središča v tem delu Slovenije morajo živeti tudi poleti. Če bomo v razvojnem smislu zaostali, se bo težko zopet postaviti na noge,« je pripomnil.
V nadaljevanju se je dotaknil tudi stečaja Adrie Airways, kjer je poudaril, da v letalskem prometu vedno nastopata dva akterja, torej letališče in letalske družbe. Letališča so tudi vedno najbolj dobičkonosen del te zgodbe, zato je bila pri nas največja napaka ta, »da smo šli najprej prodajati letališče, namesto da bi ga zadržali.« Mag. Hribar je dodal, da bi morala Adria Airways takoj ustanoviti družbo, si najeti določena letala ter ohraniti pravice do letanja v evropske prestolnice. Meni, da smo žal to že zamudili, zato upam, da bo podjetju uspelo z novim strateškim partnerjem iz tujine narediti povezavo, da bi Ljubljana zopet zavzela osrednje mesto v tem delu Evrope. »Bolj kot bomo krepili regionalni razvoj, bolj bomo močni. Če bo Slovenija še naprej centralizirana, kar nekaterim očitno politično ustreza, bo šel razvoj Slovenije v smer, ki si ga ne želimo,« je še odločno poudaril župan Šmarjeških Toplic.
Vodja poslanske skupine SDS in poslanec v državnem zboru Danijel Krivec je opozoril na problem, da ljudje pozabljajo, da se določene investicije, ki so namenjene državljanom, v naši državi ne gradijo. Poudaril je, da že od leta 2008 ni bilo zgrajenega nobenega novega doma za upokojence. »Poglejte, koliko žerjavov je danes v Ljubljani in koliko po drugih slovenskih mestih. In to je ta problem centralizacije naše države,« je pojasnil. Dotaknil se je tudi projekta predora karavanškega tunela, torej skupnega projekta dveh držav, Slovenije in Avstrije zaradi prometnih zastojev. V preteklosti smo ravno v SDS opozarjali, da bi bilo najboljše, če bi se za izvajanje projekta našlo skupnega izvajalca, pa vendarle te pripravljenosti s strani vlade ni bilo. Po njegovem vidiku je naša država v situaciji, »ko imamo na nek način preveč denarja, saj imamo največji proračun v zgodovini Slovenije, toda investicijam nismo priča. Stopicamo na mestu, ni nobenih razpisov, Vlada RS pa ne sproducira nobenih konkretnih zadev.«
Krivec je dodal, da smo trenutno v Sloveniji v slabi situaciji, saj se ne dogaja nič bistvenega in se nič ne premakne. Krivec je nato še povedal, da upa, da se bo izoblikovala medresorska skupina štirih ministrstev, kjer bo vsak dal svojega člana in bo tudi občina oblikovala dva člana, da se uresniči projekt v zvezi s Kaninom. To bo po njegovem prepričanju tudi znak državi, ali lahko ministrstva v naši državi kaj premaknejo naprej ali ne, ker »so trenutno povsem invalidna,« je zaključil poslanec.
Dodal je še, da smo v Slovenski demokratski stranki ponudili tudi vizijo digitalne Slovenije in preboja t. i. blockchain tehnologije, saj Slovenija na tem področju še vedno zaostaja in ima mnogo rezerv. Zaključil je, da ne moremo imeti vlade, kjer se samo govori in nič ne naredi, ostale države pa nas prehitevajo.
Pogovorni večer se je zaključil z vrsto zanimivih vprašanj iz občinstva, sledilo pa je še prijetno druženje.
Galerija
