Skrben odnos do živali bi moral postati del izobraževanja

Ob svetovnem dnevu živali in habitata, 4. oktobru. Živali vsakemu pomenijo nekaj drugega in tako ima vsakdo izmed nas ob 4. oktobru, Svetovnemu dnevu živali, v glavi drugačne asociacije. Nekdo se bo spomnil na svojega hišnega ljubljenčka, drugi na živalski vrt, tretji pa morda na ogrožene živali, ki so vsako leto večja tarča lovcev na živali, ki jih tihotapijo in potem z njimi zaslužijo. Na žalost se pojavlja vedno več zgodb o zapuščenih mačkah in pretepenih psih ter premajhnemu številu prostih mest v zavetiščih.

Prevečkrat se odločamo za nakup domače živali brez ustreznega premisleka o odgovornosti, ki jo ta naloga zahteva. V tem primeru skoraj vedno trpijo živali, ki niso deležne zadostne pozornosti, v najhujšem primeru pa končajo na ulici. Tako se moramo ob tem dnevu spomniti tudi na društva in zavetišča, ki se borijo za dobrobit živali. Skrben odnos do živali bi moral postati del izobraževanja. Z razvito socialno odgovornostjo, temeljno človeško vrednoto, smo odgovorni tudi do svojih dejanj v družbi. To je pomembno predvsem v današnjem času. Velikokrat ljudje tudi preveč izkoriščajo svoje živali za športne aktivnosti. Tako v želji po zmagah »forsirajo« živali preko njihovih zmožnosti. Velikokrat smo priča temu, da tekmujejo poškodovane živali, ki dobivajo protibolečinska zdravila ali celo poživila, da lahko zmagujejo, kar privede do usodnih poškodb, zaradi katerih morajo živali kasneje usmrtiti. Seveda, to ne pomeni, da vsi ljudje z živalmi neprimerno ravnajo. Veliko ljudi, in sreča, da je le-teh iz leta v leto več, dobro skrbijo za svoje in tuje  živali, jih spoštujejo in jih imajo radi, kar jim njihovi ljubljenčki tudi vračajo.

Ob svetovnem dnevu živali se moramo spomniti tudi na divje živali in žuželke. Številnim živalskim vrstam grozi izumrtje, ki v zadnjem času ni omejeno zgolj na eksotične živalske vrste, temveč tudi na čebele. Res je, da ljudi večinoma skrbi samo za priljubljene in karizmatične sesalce ter se ne zavedajo, da je treba poskrbeti tudi za manjše, morda nam manj ljube živali, kot so žuželke, dvoživke, plazilci, ribe, saj bomo drugače dopustili, da izginejo ključni členi verige, ki povezuje ekološke sisteme. Premalokrat se zavedamo, da imajo vse živali svoje naloge v okolju, ki so nepogrešljive. Insekti namreč z letanjem s cveta na cvet oplojujejo žužkocvetke, ki se brez njih ne bi mogle razmnoževati. V tem primeru bi prej ali slej ostali brez vseh žužkocvetk! Pomembno je omeniti tudi skrb za divje živali, ki zime ne prespijo, ko si le-te same, zaradi snega, ne morejo poiskati hrane. V tem primeru je ponovno izpostavljeno vzajemno sožitje med živalmi, ljudmi in naravo kot celoto. Živali ogrožamo tudi z naseljevanjem v njihov naravni habitat. Vsak dan se nekaj ljudi preseli v tiste dele gozdov oziroma ekosistemov, kjer so prej živele živali ter jim tako vsakodnevno uničuje in oži domovanja. Krčimo gozdove, močvirja, onesnažujemo oceane, ledeniki se topijo,  prerije se spreminjajo v puščave. Tako pride do izumiranja živali, kar pa našemu planetu ne napoveduje nič dobrega. Dolgoročno je to grožnja človeku, ki je del živalskega sistema in enovitega ekosistema zemlje.

Vsi se moramo truditi, za kar se v SDS zavzemamo, da čim bolje poskrbimo za vse vrste živali. Najprej za tiste, ki jih imamo doma, nato za zapuščene in divje živali, preko skrbi za okolje pa tudi proti izumiranju živalskih vrst in za ohranjanje biotske raznovrstnosti. S tem bomo pripomogli k boljšim okoljskim razmeram tako za živali kot zase.

Odbor za okolje in prostor pri SDS in Ekološki forum