Skrajni čas je, da Miro Cerar pozove Milojko Kolar Celarc k odstopu s funkcije ministrice za zdravje

Poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju majske seje državnega zbora razpravljajo tudi o predlogu priporočila v zvezi s problematiko slovenskega zdravstva, ki smo ga pripravili v poslanski skupini SDS. V imenu predlagatelja je stališče podala Jelka Godec.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

JELKA GODEC: Najlepša hvala. Ko smo začeli govoriti o korupciji v zdravstvu, o izgubah v zdravstvu, o poslabšanju stanja v zdravstvu pod ministrovanjem Milojke Kolar Celarc, je ministrica odšla iz dvorane in so jo nadomestili drugi. Očitno tudi zdravstveno stanje na ministrstvu ni najboljše ali pa vsaj kondicija ne.

V državni zbor smo vložili priporočilo v zvezi s problematiko slovenskega zdravstva in v tem priporočilu je zapisano, da priporočamo Vladi Republike Slovenije in predsedniku Vlade Republike Slovenije, da takoj odstavita vse tiste odgovorne v zdravstvu, ki niso preprečili koruptivnih in kaznivih dejanj pri nabavah, oziroma so jih s svojim vplivom celo omogočili in tiste, ki niso pravočasno pripravili sprememb aktov in zakonov s področja zdravstva. Zagotovo je za podcenjevanje razmer in neustrezna ravnanja objektivno in subjektivno odgovorna ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc. V nasprotnem primeru priporočamo, da odstopi predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Miro Cerar.

To priporočilo smo obrazložili v več točkah. Prva točka je korupcija v zdravstvu, da naj se vse tiste, ki so odgovorni v zdravstvu, ki niso preprečili koruptivnih dejanj, tudi odstavi. V prejšnji točki je bilo rečeno, da v Slovenski demokratski stranki nenehno navajamo, da prihaja do korupcije v zdravstvu, da so torej koruptivna dejanja, da pa nikoli ne povemo jasno in glasno, kje in kdo je ta koruptivna dejanja izvršil, oziroma bil udeležen. Mislim, da je dovolj zgovorna sama preiskovalna komisija na področju žilnih opornic, ki je konkretno že do sedaj pokazala na določene osebe, ki so sodelovale pri koruptivnih dejanjih in tudi na inštitucije, ki teh zadev niso preprečile oziroma niso reagirale ne v preteklosti niti ne sedaj, ko so zadeve že jasne.

Da pa je zadeva še bolj tragična, je to, da tudi ministrica za zdravje ignorira to preiskovalno komisijo, pričanje zdravnikov, nabavnikov in vseh ostalih, in da do sedaj še z ničemer, torej z nobenim ukrepom ni posegla oziroma izkoristila tudi vseh možnosti, ki jih ima, da bi takšna koruptivna dejanja oziroma vse te zadeve dala vsaj preiskati, oziroma spodbudila inštitucije pregona, da na tem področju bolj intenzivno začnejo delati.

Ministrica se nenehno izgovarja na področje skupnih javnih naročil, ki naj bi uredile te zadeve, oziroma da naj ne bi več prihajalo do korupcije v zdravstvu. Zdaj, ta javna naročila se izvajajo od leta 2015, kolikor so moje informacije, so zadeve še vedno v teku, še vedno niso končane. Govorimo, seveda, o teh, kar govori ministrica, torej o skupnih javnih naročilih, plenice, igle, rokavice in takšne stvari, ki v bistvu sicer prispevajo k zniževanju stroškov, vendar pa se drugih zadev bolj težko loti. Reakcija ob tem, ko je zdravnik prijavil tudi preskakovanje čakalnih vrst, ko je prijavil torej koruptivno dejanje, je ministrica vehementno dejala, da ona pač pri tem ni pristojna, oziroma ne ve, kaj naj naredi, in da sistem omogoča takšna dejanja. Da bi pa ta sistem spremenila, oziroma da bi pripomogla k spremembi sistema, da do tega ne bi prihajalo, pa seveda ministrica se prav tako ne čuti poklicane.

Ministrstvo je sicer podprlo projekt skupne baze cen, ki ga vodi sedaj Združenje zdravstvenih zavodov Slovenije, tudi s tem naj bi se nekako zmanjšala koruptivna dejanja oziroma, da bi se vedelo, po kakšnih cenah se nabavlja v različnih bolnišnicah v Sloveniji. Vendar v Slovenski demokratski stranki menimo, da to ni dovolj. Potrebno je pogledati tudi, seveda, cene v tujini, primerjati z evropskim trgom in ne gledati zgolj znotraj same države Slovenije. Prav tako pa je ta spisek, torej ta projekt skupnih cen, če ga je imel možnost kdo pogledati, zelo neurejen. Jaz upam, da se bo le prečistil, trenutno pa kljub temu, da že nekaj čaša imamo to zadevo, ni urejeno.

Zdaj, naslednja zadeva je, seveda, kadrovanje v javnih zdravstvenih zavodih, ki ga izvaja Ministrstvo za zdravje. Če javnost spremlja to kadrovanje, lahko spremlja čisto konkretno v primeru bolnišnice Brežice, UKC Ljubljana, UKC Maribor, kjer so zadeve še vedno neurejene, kljub temu, da je ministrica zagotavljala, da so vsi kadri, ki jih ministrstvo poda v imenovanje na vlado, strokovni, z vsemi kompetencami, torej delovnimi izkušnjami in drugimi strokovnimi podlagami. Se je pa pokazalo, recimo, po letu dni v Splošni bolnišnici Brežice, da je direktorica odstopila, ker enostavno ni sposobna reševati zadev na področju zdravstva oziroma voditi bolnišnice, da je UKC Ljubljana javni zdravstveni zavod, kjer je ministrica dala soglasje, oziroma na vlado podala predlog za soglasje za gospod Kopača, ki danes opravlja direktorsko mesto v UKC Ljubljana in ki v bistvu nima vseh delovnih izkušenj, takšnih, ki bi se pričakovale za direktorja, generalnega direktorja Univerzitetnega kliničnega centra. Podobno se je zgodilo v Mariboru. Tudi tam je univerzitetni klinični center brez direktorja s polnimi pooblastili. Pa se ministrica še vedno se ni odločila, kako rešiti te zadeve.

Menjava članov sveta zavoda, to smo že večkrat omenili, 80 od 134 članov v devetih mesecih, z namenom, da bodo zadeve lepše tekle v zdravstvenih zavodih. Vidimo pa, da menjave niso pripomogle k boljšemu delu javnih zdravstvenih zavodov.

Področje zakonodaje. Danes smo govorili o zakonu o zdravstveni dejavnosti, ki je po mnenju Slovenske demokratske stranke, seveda, neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Hkrati pa menim sama, da bi moral biti ta zakon v državnem zboru hkrati z zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, kajti to je tisti paket zakonov, ki bodo povedal, kako in kam bo šlo naše zdravstvo v prihodnje. Ne pa da danes obravnavamo torej zakon o zdravstveni varnosti, ki naj bi reševal področje koncesij, jih postavil bolj transparentno, kar smo v prejšnjih razpravah v bistvu ugotavljali, da ne, da pa ne vemo, koliko bomo državljani plačevali po novem predlogu zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, torej kakšna bo naša prispevna stopnja, hkrati pa ne vemo, za kaj bomo plačevali, torej še vedno za isti nič ali za boljšo oskrbo.

Glede na to, da je bila zdravstvena zakonodaja tista prioriteta, na katero se je naslanjala koalicija v svoji koalicijski pogodbi, da bo najprej uredila zdravstveni sistem, oziroma da je to njena prioriteta, pa se zdaj tik pred koncem mandata pogovarjamo o rešitvah za slovensko zdravstvo in da bodo ti zakoni, če bodo v državnem zboru sprejeti, sprejeti z veljavnostjo v času, ko bo že začela s svojim delom naslednja vlada.

Naslednja zadeva, ki je najbolj pereča, oziroma jo bolniki najbolj občutijo, so čakalne dobe. Po pregledu – vsak mesec pregledujemo čakalne dobe v slovenskem zdravstvu – se te nenehno povečujejo, čeprav je ministrstvo že kar nekaj milijonov vložilo v projekte za skrajševanje čakalnih dob. Pa se je ugotovilo po analizi za leto 2016, da nekatere bolnišnice niso izpolnile programa, ki so si ga zadale, oziroma za katerega so bile izbrane. Za leto 2017 sicer še nimamo podatka, kdo se je prijavil za dodatne programe skrajševanja čakalnih dob in kdo je te programe dobil, jasno pa je, da se čakalne dobe podaljšujejo, po statistiki Nacionalnega inštituta za javno zdravje, in da je vsak mesec za 2 % več kot v obdobju preteklega meseca, govorim o čakajočih, nad dopustno mejo. Po nekaterih podatkih naj bi v naslednjem mesecu že čakalo več kot 500.000, torej pol milijona ljudi. In kot je rekel kolega, da nas je samo dva milijona, in če nas pol milijona čaka v vrsti, potem jaz ne vem, kje je tu kvalitetno slovensko zdravstvo.

In me prav zanima, o čem je ministrica govorila na zasedanju v Ženevi, o kakšnih dobrih praksah je govorila, ali o dolgih čakalnih dobah, o korupciji v zdravstvu, o vodenju zdravstvenih zavodov. Moram reči, da je lepo, da je bila ministrica v Ženevi, vendar me prav zanima, katere zadeve je predstavila. Upam pa, da je prinesla kakšne dobre prakse iz tujine in jih bo lahko v naslednjih mesecih v novi zakonodaji tudi uresničila.

Čakalne dobe naj bi se skrajšale z e-naročanjem, o tem bom več v razpravi. Namreč, imam lasten primer, kako poteka e-naročanje. Moram reči, da ne gremo v dobo informacijske tehnologije, da bi šli v napredek, ampak gremo v dobo Kremenčkovih. Ker to, da preko telefona prosiš za e-napotnico in ti jo naredijo, ampak ti moraš potem se usesti v avto in iti k zdravniku. Kje ta e-napotnica? Namesto zelenih listov dobimo bele, kjer piše potrdilo e-napotnica. In s to e-napotnico potem pokličeš zdravnika in se naročiš. Moram reči, da je samo več birokracije. Me pa zanima, kdo je to aplikacijo za e-naročanje vzpostavil na ministrstvu in koliko denarja je šlo za to. Tu bi prosila, če mi lahko ministrstvo že na začetku odgovori, koliko denarja je šlo za e-naročanje in kdo izvaja to e-naročanje, ki po mojem ni nobeno e-naročanje. Ljudje mislijo, da če se e-naročijo, da so naročeni, v bistvu pa ni res.

Kar se tiče zadolževanja javnih zdravstvenih zavodov. Javni zdravstveni zavodi se pod tem ministrstvom lahko zadolžujejo v nebo, kot bi se temu reklo. Ko smo opozarjali v začetku leta pa že prejšnje leto, da bo UKC Ljubljana kot naš največji javni zavod imel večmilijonsko izgubo, trikrat večjo izgubo, kot jo je imel v letu 2015. Torej, konec leta 2015 je bila 6 milijonska izguba. In ko smo opozarjali, da bo 19 milijonska izguba, je ministrica, pa tudi največja koalicijska stranka trdila, da pretiravamo, da strašimo ljudi. No, na koncu smo prišli na 25 milijonov izgube v UKC Ljubljana. Pri tem, da ni bilo nobenih ukrepov, da se takšno zadolževanje ne sme dogajati v javnih zavodih. Rečeno je bilo, javni zavodi niso zato, da ustvarjajo dobiček. Se strinjam, niso zato, ampak ali so zato, da ustvarjajo milijonske izgube in da v to milijonsko izgubo gre davkoplačevalski denar? In potem gre ministrica v bolnišnico in obljubi 700.000 evrov. Od kod ta denar, za kakšne namene je ta denar, ali gre to za plače ali gre za storitve ali gre za material?

Tudi s skupnimi javnimi naročili ste na nekem področju dokazali, da je bil material preplačan. Torej, zadolževanje, ki se dovoljuje v času tega ministrovanja, je v nebo vpijoče.

Da je priporočilo protiustavno, je pa, bom rekla, smešen izgovor koalicije, ki je do danes v tem državnem zboru sprejela že več zakonov, ki so bili s strani ZPS spoznani oziroma predstavljeni kot ustavno sporni, da ne govorim o odvzemu mandata enega izmed poslancev in o drugih zadevah in da se požvižgajo na to, kaj je ustava kljub temu, da je predsednik države ustavni pravnik, pa nam očitajo, da je priporočilo protiustavno.

Mi priporočamo Vladi Republike Slovenije torej, da odstavi vse tiste, ki niso preprečili koruptivnih dejanj in kaznivih dejanj pri nabavah in v zdravstvu in da je zato, seveda subjektivno in odgovorna tudi ministrica, da je ministrica odgovorna, subjektivno, objektivno odgovorna za stanje v zdravstvu in zato predlagamo vladi, da jo pozove k odstopu in to lahko seveda naredimo tudi z interpelacijo, za začetek pa smo naredili to s priporočilom. Hvala.