Sistem štipendiranja je treba nadgraditi v bolj učinkovitega
torek, 23. 4. 2013ROMANA TOMC (PS SDS): Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, kolegice in kolegi, ministrica! Težko se strinjam, da je sedaj obstoječi Zakon o štipendiranju arhaičen zakon. Kaj bi sicer rekli na tiste zakone, kot na primer Zakon o reprezentativnosti sindikatov, ki izhaja iz leta 1993. Zato menim, da je ta zakon, ki je bil sprejet leta 2007, dokaj nov in dokaj sodoben zakon, pa vendarle se je v tem času od njegove uveljavitve dalje izkazalo kar nekaj podrobnosti, ki bi jih bilo treba tudi spremeniti, da bi sistem deloval bolje. Tudi v želji po izboljšanju sistema je Študentska organizacija Slovenije predložila s podpisi študentov in študentk svoj zakon, ki ga je povzela po tistem zakonu, ki je bil že enkrat v obravnavi v tem Državnem zboru in ga predstavila kot tisto rešitev, ki bi izboljšala sistem štipendiranja.
Najbrž pa je hitrost in neučakanost vendarle botrovala temu, da je ta zakon tako z vsebinskega kot tudi s tehničnega vidika precej nedodelan in bi njegova uveljavitev lahko pomenila, da bi naredili več škode, kot koristi, saj bi si nabrali kar nekaj novih odprtih vprašanj. Na srečo so to predstavniki Študentske organizacije spoznali tudi sami in se strinjajo s tem, da pravzaprav ta zakon ne gre v nadaljnjo obravnavo in da bomo v bodoče delali na tistem zakonu, ki ga bo oziroma ki ga je že v proceduro predložila vlada.
V nadaljevanju se bomo tudi v poslanski skupini SDS aktivno vključili v oblikovanje tega vladnega zakona in opozarjamo in upamo, da se bo ta predlog obravnaval čim prej. Namreč na osnovi tega zakona je treba sprejeti še kar nekaj podzakonskih aktov, treba je tudi ustrezno prilagoditi informacijski sistem, da bo sistem deloval in vemo, kako lahko te stvari uidejo iz rok, če zakoni niso sprejeti pravočasno. Potem pa lahko pridemo v situacijo kot jo imamo zdaj pri novi socialni zakonodaji. Posebej pomembno pa glede vsebine same je sprejetje tega zakona zato, ker kot že večkrat rečeno, bodo možne tudi štipendije za mladoletne dijake. Zakon bo omogočal tudi kombinacijo več različnih štipendij in novost deficitarne štipendije. Torej za tiste vrste poklicev, ki jih danes na trgu dela najbolj primanjkuje. Seveda pa vsi upamo, da bo zakon popravil tudi tiste tehnične nedodelanosti, ki smo jim bili priča zdaj in ki so povzročali kar nekaj težav pri izvajanju.
Kot pa imamo že drugje, običajno poslušamo tudi na področju štipendiranja, sredstev kar naprej primanjkuje, v proračunu jih ni nikoli dovolj, pa vendar imamo še en vir, ki omogoča štipendiranje oziroma štipendije. To so koncesijske dajatve, na katere pogosto pozabljamo in ki omogočajo, da je število dodeljenih štipendij lahko bistveno višje, kot nekako kaže v proračunu. Samo v letu 2012 se je iz koncesijskih dajatev za namene štipendij nabralo več kot 26 milijonov evrov. Seveda, ta denar je treba pošteno in primerno izkoristiti tako, da bo dodeljenih štipendij še več. Opozorila bi še na eno pomembno vprašanje, in sicer na to, da smo pred leti ustanovili sklad za razvoj kadrov in štipendije, to je tista institucija, ki naj bi na enem mestu dodeljevala vse vrste štipendij. To že nekaj let tudi uspešno počne. Mislim, da bi bilo treba razmišljati v smeri, da bi tudi ostale štipendije, ki jih je še kar nekaj iz drugih državnih virov, prenesli na sklad in bi tako naredili sistem še bolj učinkovit.
Izzivov za nov zakon je torej veliko, upamo, da bomo nadgradili sistem štipendiranja tako, da bo bolj učinkovit, da bomo lahko dodelili več štipendij, skratka v zadovoljstvo vseh. Sklep pa bomo v Poslanski skupini SDS podprli.
