Sistem osebnih pokojninskih računov je pregleden, pravičen in razumljiv

Pahorjev pokojninski zakon ni reforma, s katero bi postavili pokojninski sistem na nove, trdne temelje, ki bi zagotavljali dolgoročno stabilnost in varnost izplačevanja pokojnin, ampak pomeni le poslabšanje pogojev za upokojevanje in višje obremenitve za gospodarstvo. Zavrnitev oziroma padec zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, o katerem bodo na referendumu državljani in državljanke odločali na referendumu v nedeljo, 5. junija 2011, ne bo imela finančnega vpliva na stabilnost države. Na stabilnost javnih financ in slabšo boniteto države bodo kvečjemu vplivali javnofinančni primanjkljaj, ki je na letni ravni preteklega leta znašal 2 milijardi evrov (v prvih dveh mesecih leta 2011 pa je znašal 500 milijonov evrov, kar ob enaki stopnji rasti na letni ravni znaša 3 milijarde evrov), ena največjih rasti dolga države, ki znaša že več kot 16 milijard evrov, nelikvidnost gospodarstva, izgube v državnih bankah ter povečanje nezaposlenosti. Zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju, o katerem bomo odločali na referendumu ni reforma, s katero bi dejansko postavili pokojninski sistem na nove, trdne temelje, ki bi zagotavljali dolgoročno stabilnost in varnost izplačevanja pokojnin, ampak pomeni le poslabšanje pogojev za upokojevanje in višje obremenitve za gospodarstvo. Po zakonu, o katerem bomo odločali na referendumu, bo pokojninski sistem ostal še naprej nepregleden, zapleten in nepravičen – od valorizacijskih količnikov, izračunavanja pokojninske osnove, upoštevanja pokojninske dobe. Prav tako se pokojnine prepletajo s socialnimi transferji, kar je tudi finančno obremenjujoče. Solidarnost je marsikje prerasla v »lažno solidarnost«, kjer se ne ve, koliko kdo prispeva in koliko za to dobi.Mladim predložen zakon ne daje nobenega razloga za zaupanje v pokojninski sistem, še posebej tistim ne, ki po končanem izobraževanju ne dobijo zaposlitve. Zakon daje jasen signal, da naj na pokojnine iz obveznega zavarovanja ne računajo preveč. Po tem sistemu je vprašanje, če bo takrat, ko bo čas za upokojitev današnje mladine, sploh še dovolj zaposlenih, ki bi lahko financirali njihove pokojnine. Zato ni verjetno, da mladi verjamejo v tak sistem.Vlado bolj kot za ljudi in njihovo dolgoročno varno starost skrbijo ocene tujih institucij in da EU, IMF, OECD in drugim institucijam pošlje sporočilo o uspešni uvedbi novega zakona. O podrobnostih zakona, ki bodo močno zaznamovale življenje ljudi, omenjene institucije ne sprašujejo veliko. Prav tako se ustvarja vtis, da kot edini pomemben kazalec uspešnosti pri uvajanju sprememb pokojninskega sistema šteje upokojitvena starost. Vendar pa upokojitvena starost sama po sebi še ne naredi sistema vzdržnega. Podroben pogled v sisteme različnih držav s katerimi se primerjamo, odkrije številne izjeme in posebnosti, zato tujih rešitev ne gre enostavno kopirati, ampak je treba razmišljati s svojo glavo in sistem prilagoditi našim razmeram.Prepričevanje ljudi, da bodo leta 2024 po novem zakonu imeli višje pokojnine, kot bi jih imeli po starem, je sprenevedanje in zavajanje. Izračun pokojnine poteka na zelo zapleten način, za natančen prikaz pa je treba med drugim poznati podatke o višini plač in povprečni stopnji davkov in prispevkov v naslednjih letih, ki jih danes ne poznamo. Zato izračunom, ki do evra natančno pokažejo, kakšne bodo pokojnine leta 2024, ne gre preveč zaupati.Zavajajoča je trditev, da bo višje pokojnine zagotovil fiksni odmerni odstotek (80%). To velja le načelno, veliko zavarovancev pa bo tudi takih, ki tega odstotka ne bodo dosegli, saj velja le pri izpolnitvi pogoja delovne dobe v trajanju 40 oz. 38 let. Moški, ki se bo zaposlil pri 27 letih, bo moral za to, da bo imel 80% odmerni odstotek delati do 67. leta starosti, sicer bo njegov odstotek nižji. Poleg tega sedanji odmerni odstotki niso primerljivi z novimi, ker ob drugih elementih, ki jih je treba še upoštevati pri izračunu pokojnine, ne zagotavljajo enakosti. Ekonomska fakulteta je v študiji, ki jo je pripravila za vlado, ugotovila, da 86,0% odmerni odstotek po novem zakonu in 72,5% odmerni odstotek po veljavnem zakonu zagotavljata približno enako pokojnino. Sploh pa strokovna javnost ocenjuje, da bi ta zakon vzdržal največ eno desetletje, torej do 2020, potem pa bo potrebno ponovno prilagajanje. Čemu torej služijo izračuni do 2024?Vlada in zagovorniki ZPIZ-2 so v zadnjem času večkrat izpostavili nesprejemljivost sistema, ki temelji na osebnih pokojninskih računih. Ob tem pozabljajo, da so sami pred kakšnim letom in pol govorili povsem drugače. Vlada je napovedala celo, da bo nov sistem začel veljati januarja 2015.Ocenjujemo, da večine upokojencev ne zanima po katerem sistemu dobivajo pokojnino, ampak predvsem kako visoka je. Za primerjavo – najnižja pokojnina na Švedskem, kjer pokojninski sistem temelji na osebnih pokojninskih računih, znaša 850 EUR. Sistem osebnih pokojninski računov je pregleden, pravičen in razumljiv. Omogoča večjo povezanost med vplačanimi prispevki in pokojninami. Deluje izrazito motivacijsko, saj ljudje vedo, da bodo, če bodo vplačali več prispevkov, dobili tudi višje pokojnine. Vsi zavarovanci dobivajo sprotne informacije o tem, koliko so v sistem vplačali in kakšno pokojnino lahko pričakujejo. Zelo pomembno je, da je sistem dolgoročno finančno stabilen, saj je vgrajeno avtomatično in sprotno usklajevanje glede na podaljševanje življenjske dobe in višino plač. Solidarnost v sistemu je še vedno zagotovljena in sicer v ničelnem stebru, v okviru katerega se izplačuje t.i. državna pokojnina, tako lahko vsak dobi minimalno pokojnino.
 
Odbor za finance pri Strokovnem svetu SDS