Šircelj: Glede sprememb davka na dodano vrednost je treba preučiti širše vidike na finance, gospodarstvo in socialo

V nadaljnjem postopku obravnave glede predloga sprememb zakona o davku na dodano vrednost bo treba preučiti socialni vpliv, administrativno-tehnični vidik, vpliv na likvidnost in vpliv na izkrivljanje konkurence. Poslanke in poslanci so v okviru 20. izredne seje Državnega zbora obravnavali predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku na dodano vrednost. Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila vlada,  v zvezi s tem predlogom zakona je skupina 42 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Stališče poslanske skupine SDS glede omenjenega predloga zakona je na seji predstavil poslanec SDS mag. Andrej Šircelj.
 

 
MAG. ANDREJ ŠIRCELJ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni! Danes nadaljujemo razpravo o predlogu vlade, in sicer, da se spremeni Zakon o davku na dodano vrednost tako, da se določene storitve obdavčujejo s splošno 20% stopnjo. To se nanaša predvsem na tiste storitve in blago, ki so danes obdavčene z nižjo stopnjo, med njimi je to hrana za živali, tisk, govorimo o cvetličarstvu, komunalnih storitvah, frizerskih storitvah in tako naprej. Z zornega kota davka na dodano vrednost in strokovnega zornega kota je za davek na dodano vrednost najbolj pomemben ali pa najbolj strokoven tisti davek, ki ima čim manj stopenj, po možnosti samo eno stopnjo. S tem se prepreči, da bi različne davčne stopnje vplivale na tržni položaj posameznega gospodarskega subjekta. To z drugimi besedami pomeni, predvsem, če gre za zamenljive proizvode oziroma izdelke oziroma zamenljive storitve, da z davkom na dodano vrednost lahko vplivamo na to, da bodo nekateri izdelovalci oziroma tisti, ki nudijo storitve, zaradi različnih stopenj imeli tudi različen položaj, lahko tudi boljši položaj na trgu.
 
S tega zornega kota je ena davčna stopnja tista, ki najmanj izkrivlja oziroma ki ne izkrivlja konkurence na trgu. To je vsekakor ena izmed značilnosti davka na dodano vrednost. Tu moramo povedati, da se države Evropske unije tega pravila niso držale oziroma samo nekatere. Zelo malo je takih, ki imajo samo eno davčno stopnjo; mislim, da je to še vedno Danska, na primer, kjer obdavčujejo vse blago in vse storitve z eno davčno stopnjo. Po drugi strani je davek na dodano vrednost za vse proračune Evropske unije in seveda tudi našega, davek ki veliko prinese, in ki dejansko obdavči, lahko rečemo nekoliko simbolično, vsak naš korak in seveda zaradi tega je tudi vsak naš korak obdavčen. Seveda, ker pomeni pomemben vir proračuna ta davek, in če pogledamo naše javnofinančno stanje, potem lahko ugotovimo, da smo predvsem v letu 2009 pridobili zelo velik primanjkljaj in ta primanjkljaj je treba sedaj reševati oziroma ga zmanjševati tako, da se povečujejo tudi določeni davki.
 
Med drugim tudi je predlog, da se poveča davek na določene storitve oziroma določene izdelke. Ta davek pa je po drugi strani tudi regresiven. Z drugimi besedami to pomeni, da ga glede na svoje dohodke, ki jih dobijo ljudje, plačajo več tisti, ki imajo nižje dohodke kot tisti, ki imajo večje dohodke. Z drugimi besedami pomeni, da je vsak njihov dohodek obdavčen in v relativnem smislu seveda to pomeni dejansko to.
Tudi v obrazložitvi tega predloga zakona je napisano, da nižja stopnja dejansko pomeni posredno subvencijo za zamenljivo blago, predvsem če gre za zamenljivo blago.
 
Zaradi tega je Evropska komisija, predvsem v vseh direktivah, ki jih je sprejela glede davka na dodano vrednost, zelo premišljeno strukturirala posamezne skupine proizvodov oziroma izdelkov, ki so lahko obdavčeni po nižji stopnji. Namreč tukaj lahko govorimo o tem, da se lahko določene vrste hrane uporabljajo tako za živali kot za ljudi in seveda v tem primeru pride do tega, da je potrebno ogromno administrativnih naporov, ogromno administracije za to, da se iz strokovnega vidika ugotovi katera hrana je potem obdavčena po eni stopnji oziroma katera po drugi stopnji. To seveda pomeni, da tudi sedanji predlog vlade pomeni dodatne administrativne napore. Pomeni pa tudi vedno, kadar se zvišuje davek na dodano vrednost, določen šok za proizvajalce oziroma ponudnike teh storitev, za katere je predlagano, da se ta davek povečuje. Tukaj mislim predvsem na trenutno likvidnostno vprašanje. Zaradi tega je treba te predloge proučiti tudi s tega zornega kota. Se pravi, v nadaljnji razpravi oziroma v nadaljnjem postopku bi bilo potrebno pri povečevanju določenih storitev oziroma izdelkov proučiti, kakšen je dejansko socialni vpliv, kakšen je administrativno-tehnični vidik oziroma kakšne bodo administrativne, tehnične posledice, kakšen bo vpliv na likvidnost in seveda, kakšen bo vpliv na izkrivljanje konkurence. Tukaj moram še enkrat poudariti, Evropska komisija je premišljeno uvrstila v posamezne razrede oziroma tiste razrede, ki so lahko obdavčeni po nižji stopnji izdelki in storitve.
 
V Slovenski demokratski stranki menimo, da je ta predlog zakona primeren za nadaljnji postopek. Vsekakor pa je treba, kot sem že omenil, proučiti širše vidike na celotno gospodarstvo, na socialo, na finance in seveda tudi na izkrivljanje konkurence. Hvala lepa.