Simoniti: Novi zakon bo omogočal obračunavanja z novinarji
četrtek, 2. 12. 2010majda: Zakaj ste tako proti novemu zakonu o RTV SLO, čeprav je boljši od t.i. Grimsovega?
Vasko Simoniti: Proti novemu zakonu, o katerem bomo odločali na referendumu, ni težko biti proti, saj je neprimerno slabši od zdaj še vedno veljavnega. V novem zakonu gre predvsem za to, da se RTVS kadrovsko in politično povsem podredi današnji oblastni strukturi. V naša pa tudi mnoge druge stvari, ki sodijo v te oblastne namene, na primer, da ukinja novinarjem status javnih delavcev, čeprav bodo še naprej opravljali javno službo. Oblikovane bodo nove kolektivne pogodbe, nove individulane pogodbe, lahko bodo nekatere odpustili, njihovi dohodki se bodo verjetno zmanjšali, vsekakor pa bodo prikrajšani tudi v zvezi s pokojninskimi zadevami ipd. V zvezi z novim predlogom Zakona o medijih pa novinarji RTVS ne bodo uživali niti istih pravic, kot drugi novinarji: novinarji na RTVS ne bodo soodlačali s 65% soglasjem o tem, kdo bo njihov urednik, medtem ko bodo drugi novinarji, ki pravtako niso javni uslužbenci, to pravico imeli. Sindikat novinarjev RTVS , ki je na tak novi zakon pristal, je zatajil vse tisto, kar je temeljno vodilo sindikatov, to je zaščita delavcev. Seveda pa je seveda še mnogo drugih stvari, ki nalagajo ljudem, da so proti novemu zakonu: od političnega imenovanja sveta, nadzornega sveta, kar pet članske uprave ipd. Vse z namenom, da se finančne interesne skupine na oblasti tudi finančno močno okrepijo. Ni težko biti proti novemu zakonu, če človek vsaj malo pozna njegovo vsebino in namene, ki se skrivajo za to vsebino v novem zakonu.
kartako: Zagovorniki novega zakona pravijo, da bo nov zakon izboljšal program. Pa sploh lahko zakon izboljša program?
Vasko Simoniti: Zakon seveda ne more izboljšati programa, daje pa podlago za to, da ljudje, ki ustvarjajo program lahko v polni meri sledijo svojim profesionalnim kriterijem in uveljavijo svoje kreativne sposobnosti. Novi zakon prostor medijske svobode vsekakor močno zožuje. V medijski krajini, ki je pri nas po mednarodnih kriterijih v zadnjih dveh letih močno nazadovala, pomeni novi zakon dodatno zatesnitev in zmanjšuje dostop do objektivnih informacij, do katerih mora biti upravičen vsak, ki plačuje RTV prispevek.
tadeja: Zakaj se tako bojite novega zakona? A mogoče zato, ker bo SDS s tem zakonom izgubil nadzor nad RTVS.
Vasko Simoniti: Ne vem po čem lahko nekdo sklepa, da ima nadzor nad RTVS SDS. Že dve leti je na oblasti nova garnitura, ki je zamenjala na RTVS vse, kar je do danes lahko in kar bo z novim zakonom tudi v polni meri še lahko. A pomembno je, da za povsem političnimi interesi stojijo tudi izraziti finančni apetiti. Samo nova pet članska uprava, nadzorni svet in svet bosta na leto davkoplačevalce stala od 700.000 do 800.000 evrov. Delili si bodo tudi v največji meri morebitni dobiček, za kar se bodo posebej potrudili. To pa pomeni, da bodo peljali javni zavod v smeri vse večje komercializacije, samovolje, pri kateri bodo najbolj ogroženi uslužbenci, gledalci pa prikrajšani za kvalitetne vsebine. Ne gre torej zato, da bi nekdo izgubil nadzor, ampak zato, da ga bo oblastna finančno politična interesna skupnost dobila.
oddaleč: V javnosti se govori, da obstaja seznam nezaželenih novinarjev na RTV-ju. Je upravičena bojazen, da bi prišlo v primeru do izglasovanja zakona na referendumu do čistk na nacionalki?
Vasko Simoniti: Seveda. Tudi sam se že slišal, da obstaja spisek z najmanj petnajst imeni. Glede na to, kako so predstavniki zaresove politike v javnosti poniževali in zasramovali novinarje, 571 podpisnikov peticije izpred treh let pa ob tem molči, ne bo čudno, da bodo obračunali s tistimi, ki jim niso po volji. To jim bo novi zakon omogočal na mehak način ob uveljavitvi novega zakona.
neodvisni: Zakaj ne morete na desnici in levici narediti nekega kompromisa glede zakona o RTV-ju? In da bi napisali tak zakon, da bi se obdržal tudi ob menjavi oblasti. Zdi se mi namreč, da bomo morali po vsaki menjavi oblasti hoditi na referendume o novem zakonu o RTV-ju.
Vasko Simoniti: Že sedaj veljavni zakon, ki je povsem primerljiv s podobno zakonodajo v EU, povsem omogoča, da bi tisti, ki upravljajo s hišo, sledili javnemu interesu. To omogoča predvsem Programski svet, kjer se vsaki dve leti menja polovico od šestnajstih svetnikov. S tem svetniška skupina za le nekaj časa lahko postane svetovnonazorsko enoznačna, a ker je rok trajanja take skupine kratkotrajen in je to vsakemu jasno, vsak sledi predvsem temu, da ne uveljavlja interes političnih grupacij, ampak predvsem skupnemu javnemu interesu. Toda nova oblastna združba na to ne more pristati, zamenjati mora zakon zato, da bo potešila svoje finančne apetite, zato pa potrebuje popolno politično in vsebinsko podrejenost. Izmislila pa si je ob tem tudi tako hibridno obliko RTVS, da ni ne javna služba, ne popolna gospodarska družba, ampak nekaj vmes tako, da bo po mili volji sledila svojim načrtom in namenom.
