Sedanja politika vlade na trgu dela ni dovolj učinkovita

Ukrep takoimenovane “fleksivarnosti”  je neuravnotežen. Poslanke in poslanci so na 19. redni seji Državnega zbora RS  obravnavali predlog zakona o urejanju trga dela. Stališče PS SDS, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je predstavil Marijan Pojbič.

Razlogi za sprejem predloga zakona o urejanju trga dela, kot jih navaja vlada RS, so po oceni poslanske skupine SDS v nekaterih segmentih predloga zakona utemeljeni, in sicer vlada navaja: »da je gospodarska in finančna kriza pokazala, da je na trgu dela nujno zagotoviti nove izvajalce ukrepov, nove pristope, predvsem pa je treba poenostaviti postopke in zmanjšati število dokumentov, ki urejajo to področje. Največja ovira  pri izvajanju programov je nejasna razmejitev aktivnosti, ki se izvajajo in financirajo kot javna služba, in aktivnosti, ki se financirajo programsko. «

Sistem zavarovanja za primer brezposelnosti je zastarel in ga je v praksi težko izvajati. Sedanja kriza, katere posledica je visoka brezposelnost, je pokazala, da sedanji sistem zavarovanja za primer brezposelnosti mnogim ne zagotavlja zadostne varnosti ob izgubi zaposlitve. Prav tako se je ob pripravi omenjenega predloga zakona, ki bo urejal trg dela v Sloveniji, problem študentskega dela prenesel in reševal v skladu s sprejeto odločitvijo, da se to področje uredi v posebnem zakonu o malem delu. Zavod RS za zaposlovanje je najpomembnejši izvajalec ukrepov na trgu dela. Vlada ugotavlja, da Zavod RS pri svojem delu ne razpolaga z nekaterimi specifičnimi znanji za delo z brezposelnimi osebami, zato je tudi na tem področju potrebno poiskati ustrezne rešitve. Tudi agencije za posredovanje dela, ki so z vidika fleksibilnosti trga dela v EU zelo pomembne, so pri nas zelo številne, zato je to področje potrebno na novo urediti. Torej, navedenih je veliko področij, ki jih zajema predlagani zakon, in jih je potrebno na novo urediti.
Predlagani zakon sledi naslednjim ciljem:
–    povečanje varnosti iskalcev zaposlitev,
–    vzpostavitev mreže izvajalcev, ki bo omogočala učinkovito izvajanje ukrepov,
–    povečanje učinkovitosti izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja in
–    zmanjšanje administrativnih obremenitev za podjetja in osebe na trgu dela.

Rešitve:
Povečanje kroga upravičencev do denarnega nadomestila (mladi z manj kot letom dni delovne dobe) in povišanje višine nadomestila za prve tri mesece (iz 70ih na 80% ). Za tovrstne ukrepe v Poslanski skupini SDS menimo, da so potrebni. Vendar, to povišanje ni zadostno. Tistim, katerim je osnova za odmero nadomestila minimalna plača, predstavlja to izredno malo. Ob tem v Poslanski skupini SDS opozarjamo, da se pravica do odpravnine po Zakonu o delovnih razmerjih kar precej znižuje. Ta ukrep tako imenovane “fleksivarnosti”  je s tega vidika precej neuravnotežen. Na eni strani torej govorimo o povečanju fleksibilnosti, po drugi strani pa se ne zagotavlja enaka stopnja varnosti. Prav tako zakon predlaga podaljšanje trajanja denarnega nadomestila za osebe, ki so starejše od 50 let in imajo več kot 25 let delovne dobe, omogočanje delne brezposelnosti ob ohranitvi sorazmerne pravice do denarnega nadomestila, prednostno vključevanje ranljivih skupin prejemnikov denarnega nadomestila in denarne socialne pomoči v ukrepe aktivne politike zaposlovanja, pravica brezposelnih oseb do opravljanja določenih oblik dela ob ohranitvi pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti. Uvaja se možnost novih izvajalcev ukrepov, predvsem koncesionarje in fundacije. Prav tako predvideva uvajanje novih ukrepov aktivne politike zaposlovanja, kot sta nadomeščanje na delovnem mestu in delitev delovnega mesta, širitev storitev vseživljenjske karierne orientacije kot prvega koraka na poti do zaposlitve, poenostavitev postopkov izbire izvajalcev in delodajalcev, vključevanje socialnih partnerjev na lokalni ravni in sistematično spremljanje in vrednotenje ukrepov aktivne politike zaposlovanja, ukinitev nepotrebnih administrativnih bremen za podjetja in iskalce zaposlitve ter uvajanje sodobnih elektronskih storitev.

V poslanski skupini SDS opozarjamo: Zakon ni v celoti usklajen z ekonomsko socialnim svetom, in sicer je neusklajenih osem členov tega zakona. Prav tako opozarjamo, da je prišlo do precejšnjega zmanjšanja pravic na področju “čakanja na upokojitev”. Sedaj ima brezposelni po izteku pravice do denarnega nadomestila pravico, da mu zavod plačuje prispevke za PIZ, če mu do upokojitve manjkajo največ tri leta, po novem pa le še, če mu manjka eno leto. Z manjšanjem te precejšnje ugodnosti se je mogoče strinjati, toda najti je treba rešitve tudi za tiste starejše, ki se bodo dejansko znašli v težavah, saj jih nihče ne bo hotel zaposliti (tudi zato, ker predstavljajo večji strošek – kar pa predstavlja problem, ki bi ga moral urediti ZDR). Te osebe bodo po vsej verjetnosti prišle iz “evidence prejemnikov nadomestil za brezposelnost” v “evidenco prejemnikov socialnih pomoči”.

Kljub temu, da naj bi novi zakon prinesel podlage za učinkovitejšo politiko aktivne politike zaposlovanja, je dejstvo, da sedanja politika ni dovolj učinkovita. Sprašujemo se, ali prihodnja bo? Ali bo prišlo tudi do sprememb programov?

Pomembni so namreč konkretni programi, ne le strategija in ukrepi, ki ostajajo na deklarativni ravni. Ministrstvo za delo se rado pohvali, da je povečalo sredstva za izvajanje aktivne politike zaposlovanja. Toda učinkovitost se ne meri le s količino denarja, ki je namenjena za  aktivno politiko zaposlovanja. Pomembno je, ali so bili s temi sredstvi res doseženi neki cilji, ali pa je šlo le za razdeljevanje denarja. Ali ministrstvo razpolaga z analizami glede učinkovitosti za doseganje ciljev in kakšni so rezultati?

V poslanski skupini SDS predlogu zakona o urejanju trga ne bomo nasprotovali, seveda pa pričakujemo, da se bo v nadaljnji obravnavi predlog zakona z amandmaji še izboljšal in  tako dosegel cilje, ki so namen tega zakona.