Še zadnji smehljaj uniformiranih jugonostalgikov, a tokrat grenak!
nedelja, 25. 10. 2009Ja, kako čas beži. Slovenska osamosvojitev je polnoletna. Še se spominjamo noči s 25. na 26. oktober. Bilo je leta 1991, ko mnogo naših mladih še ni bilo na svetu. Ni jim bilo treba trepetati za usodo Slovenije, kot se je to godilo generaciji pred njimi. Pred osemnajstimi leti je končno iz koprskega pristanišča odplula ladja z zadnjimi vojaki jugoslovanske vojske. To ni bil samo dogodek, ki je pomenil krono osamosvojitve, temveč tudi dogodek, ki je zaključil proces osamosvajanja. Proces osamosvajanja je imel v svojem jedru zgodovinske prve demokratične večstrankarske volitve, prinesel je agresorsko razoroževanje naše teritorialne obrambe in posledično ustanovitev Manevrske strukture narodne zaščite, nenazadnje tudi referendum za samostojnost in zmagovito osamosvojitveno vojno. Žal tudi žrtve.
Sklepno dejanje, odhod jugoslovanske vojske, je pomenilo, da je proces osamosvojitve končan.
Danes imamo na obrambnem področju drugačne skrbi. Sistem kolektivne varnosti
nam jamči, da v morebitni agresiji ne bomo več tako sami, kot smo bili v zgodovini slovenskega naroda že neštetokrat. Skrbi nas, ali bomo v teh kriznih časih znali ohraniti Slovensko vojsko v visokih okvirih, na ravni najboljših vojska sveta. Tudi zato, da ne bomo nikdar več nebogljeno zrli po pomoč, temveč se s ponosom zaupali slovenskemu vojaku.
Sklepno dejanje, odhod jugoslovanske vojske, je pomenilo, da je proces osamosvojitve končan.
Danes imamo na obrambnem področju drugačne skrbi. Sistem kolektivne varnosti
nam jamči, da v morebitni agresiji ne bomo več tako sami, kot smo bili v zgodovini slovenskega naroda že neštetokrat. Skrbi nas, ali bomo v teh kriznih časih znali ohraniti Slovensko vojsko v visokih okvirih, na ravni najboljših vojska sveta. Tudi zato, da ne bomo nikdar več nebogljeno zrli po pomoč, temveč se s ponosom zaupali slovenskemu vojaku.
Mag. Zvone Zinrajh
Predsednik Odbora za obrambo v Strokovnem svetu SDS
