Se z novelo zakona o stečajnih upraviteljih vlada podreja močnim lobijem posameznih interesnih skupin?

Poslovanje stečajnih upraviteljev z novelo ne bo transparentnejše in bolj ekonomično. Zaradi nekaterih pomanjkljivosti sedanje stečajne zakonodaje, s katero domala nihče več ni zadovoljen, zaradi nekonsistentnosti normativne ureditve, ki se je še posebej nazorno pokazala v primeru nagrajevanja stečajnih upraviteljev in zaradi številnih zahtev po večji učinkovitosti teh postopkov, ter zagotovitvi večjega varstva upnikov, predvsem pa kot posledica javnega revolta in medijskih objav ekscesnih pojavov nagrajevanja stečajnih upraviteljev, je Ministrstvo za pravosodje oktobra lani pristopilo k noveliranju sedaj veljavnega Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP – Ur.list RS 126/07, 40/09, 59/09).

Delovni skupini, ki je novelo zakona pripravila, je predsedovala prav avtorica dosedanje zakonodaje. Med člane delovne skupine pravosodni minister ni uvrstil nobenega predstavnika civilne družbe ali sindikatov, ki zastopajo najširši krog »navadnih« upnikov v stečajnih postopkih, je pa minister na vztrajanje Društva stečajnih upraviteljev v skupino vključil kar dva stečajna upravitelja, ki sta uspela izposlovati še nekoliko boljši položaj stečajnih upraviteljev v stečajnih postopkih.

Predsednica delovne skupine je po nekajmesečnem delu in zbiranju pripomb s strani zainteresirane javnosti, dne 10. 03. 2010 na tiskovni konferenci skupaj z državnim sekretarjem Boštjanom Škrlecem predstavila Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je poslan v medresorsko usklajevanje.

Predlog novele sicer prinaša nekatere spremembe, ki pa bistvenih pomanjkljivosti sedanje ureditve, po mnenju dobro poučenih strokovnjakov, kot tudi po mnenju prizadetih upnikov, ne bodo odpravile in ponovno se, tako kot že s prejšnjima dvema novelama, ki ju je ad-hoc pripravila sedanja Vlada, bolj kot z resnimi poskusi izboljšanja položaja upnikov, soočamo s kozmetičnimi popravki oziroma s spremembami, ki služijo predvsem zadovoljevanju interesov stečajnih upraviteljev in (vsaj začasnemu) utišanju javnosti in številnih nezadovoljnih upnikov, katerih pravice so v teh sodnih postopkih povsem marginalizirane.

Bistvenega izboljšanja položaja upnikov, predvsem v stečajnih postopkih, katerih pripad je vse večji, s tem pa raste tudi število oškodovanih upnikov v njih, novela, vsaj v predlagani obliki, ne prinaša. Prav nasprotno – nekatere spremembe, ki so jih predlagali stečajni upravitelji ali njihovo cehovsko združenje, gredo prav v nasprotno smer; v zaščito interesov stečajnih upraviteljev, kar posledično zmanjšuje varstvo pravic in otežuje položaj upnikov stečajnih postopkov.

Nazoren primer je predlagana ustanovitev zbornice stečajnih upraviteljev, v kateri naj bi bilo članstvo obvezno. Skepso do takšne ureditve so že izkazali nekateri pravni strokovnjaki, ki opozarjajo na ustavnopravno sporen poseg v splošno svobodo ravnanja. Še bolj zadržani so upniki, ki svarijo pred pojavom nedopustne zaščite posameznih stečajnih upraviteljev, katerih sankcioniranje lahko postane neizvedljivo zaradi podpore, ki bi jo kršiteljem izkazovala njihova zbornična organizacija.

Tudi predvidene sankcije za kršitelje so bolj simbolične in morebitnih kršiteljev ne bodo odvrnile od prepovedanega ravnanja, zaradi katerega lahko pride do zelo velike premoženjskih koristi na eni ter do velikega oškodovanja upnikov na drugi strani.

Varstvo pravic upnikov in zaostritev odgovornosti ter odprava anomalij s predlagano ureditvijo zanesljivo ne bo zagotovljeno, prav nasprotno – že doslej se je pokazalo, da so stečajni upravitelji dokaj homogena skupina, pri čemer imajo nekateri med seboj tudi tesne poslovne povezave. Takšni karteli ne morejo zagotavljati neodvisnega objektivnega nadzora nad svojimi člani, še manj pa njihovo sankcioniranje s ciljem zaščite premoženja upnikov. Stečajni upravitelji bodo še nadalje lahko prosto izbirali izvajalce del za stečajnega dolžnika, med katerimi bodo lahko tudi podjetja v njihovi lasti, kar se predlagateljem novele ne zdi sporno.

Poslovanje stečajnih upraviteljev zato ne bo transparentnejše in bolj ekonomično, saj se ne preprečuje vzpostavljanje spreg med upraviteljem in izvajalci storitev, preko katerih se v mnogih primerih izčrpava stečajna masa. Tudi sodnikom se ne poskuša zaostriti odgovornost in jim postaviti roke, s katerimi bi dosegli skrajšanje stečajnih postopkov, ki so v Sloveniji nerazumno dolgotrajni in pomenijo eklatantno kršitev pravice do sojenja v razumnem roku.

V predlagani noveli stečajnega zakona ni mogoče najti mehanizmov, s katerimi bi dosegli enega od deklariranih ciljev novelacije – skrajšanja nedopustno dolgih stečajnih postopkov.

Položaj upnikov in upniškega odbora tako ostaja dokaj slab: upniki ali upniški odbor še naprej ne bodo upravičeni podati svojega (sicer nezavezujočega) mnenja k nagradi stečajnega upravitelja, čeprav se nagrade izplačujejo iz stečajne mase, namenjene poplačilu upnikov. Istočasno se učinkovito delovanje upniškega odbora še vedno onemogoča, tudi na način, da članom za udeležbo na sejah ne pripada povračilo potnih stroškov. Uporaba pravnih sredstev v teh postopkih ostaja dokaj omejena, četudi je delovna komisija presodila, da je varstvo pravic upnikov izenačeno s varstvom pravic strank v drugih sodnih postopkih.

Stečajnim upraviteljem po drugi strani ostajajo ugodnosti, ki so si jih sčasoma s svojim močnim vplivom uspeli izboriti. Med te poleg vse ohlapnejšega nadzora nad njimi sodi tudi nagrajevanje, ki ni pogojeno z rezultati dela, pač pa s parametri, ki niso odraz njihovih prizadevanj ter kvalitete poslovanja. Predvidena ustanovitev zbornice bo položaj stečajnih upraviteljev in njihov vpliv še utrdila.

Stečajni postopki tako še naprej ostajajo postopki, ki se lahko vlečejo v nedogled in v katerih se preostalo premoženje nesolventnega subjekta nekontrolirano izčrpava, pravice upnikov pa so ves čas trajanja postopka močno omejene, vse s ciljem hitrejšega končanja postopka.

Ker se med upniki pogosto nahajajo tudi porabniki javnih sredstev, se z ohranjanjem obstoječe neprimerne ureditve omogoča nadaljevano oškodovanje državnega premoženja in siromašenje javnih financ. Prav slednje je v zaostrenih makroekonomskih razmerah povsem še toliko bolj nedopustno, zato Vlada teh pojavov ne bi smela dopustiti, v kolikor želi spoštovati ustavno določbo o pravni in socialni državi ter v večji meri omejiti pojave gospodarskega kriminala, ki je izdatno prisoten tudi v stečajnih postopkih.

S predstavljeno novelo zakona vlada javno deklariranih ciljev nikakor ne bo dosegla. Poraja se vprašanje, ali je vzroke za to iskati v popolnem podrejanju močnim lobijem posameznih interesnih skupin, ki v stečajnih postopkih izdatno bogatijo, ali gre za popolno odsotnost čuta za pravično in socialno državo ter za državno premoženje, ki se v teh postopkih izgublja, ali pa gre enostavno za popolno nerazumevanje ter podcenjevanje stečajne problematike.

V vsakem primeru bodo posledice precejšnje – ne le za državljane, ki se v stečajnih postopkih vse pogosteje in v vse večjem številu znajdejo, pač pa tudi za javne finance, katerih stanje je vse bolj alarmantno.

dr. Vinko Gorenak
poslanec SDS