Dr. Milan Zver je v Strasbourgu predstavil svoj predlog zakonodaje za novi Erasmus+, da bo ta program med letoma 2021-2027 omogočil še več priložnosti za mobilnost in mednarodno sodelovanje na področjih izobraževanja, mladih in športa v EU.
Besedilo je zaenkrat na voljo v angleščini, v kratkem pa bo na spletni strani Evropskega parlamenta na voljo tudi slovenski prevod.
V nadaljevanju objavljamo govor dr. Zvera iz izrednega zasedanja odbora za kulturo in izobraževanje v Strasbourgu.
Vljudno vabljeni k branju.
***
Spoštovana predsedujoča, spoštovani poročevalci v senci, spoštovani člani odbora.
Prejšnji teden ste prejeli moje predloge sprememb zakonodaje za prihodnji sedemletni cikel programa Erasmus+, ki jo je pred štirimi meseci objavila Evropska komisija.
Menim, da je Komisija pripravila dobro izhodišče. Struktura programa s tremi osnovnimi stebri je ostala nespremenjena, kar je dobro. Nihče si ne želi še enega pretresa, kot smo ga doživeli v letu 2014. Zato v nisem posegal v osnovno strukturo programa.
Prav tako podpiram Komisijo pri treh velikih novostih v programu: pri centrih poklicne odličnosti, mreži evropskih univerz in pobudi Odkrij EU (DiscoverEU).
Podpiram tudi ostale novosti: partnerstva manjšega obsega, večji poudarek na učenju jezikov, olajšane izmenjave šolarjev, izmenjave za športne trenerje, virtualno učenje itd.
Kljub temu pa menim, da je možno predlog Komisije občutno izboljšati.
V mojem poročilu lahko vidite, da sem veliko pozornosti namenil trem aspektom: transparentnosti, vključenosti in poenostavitvi.
TRANSPARENTNOST: Komisija namerava z 2x večjim proračunom vključiti 3x več ljudi. Verjamem, da imajo načrt, kako to narediti, a želim, da se v statistikah jasno razlikuje:
koliko ljudi se je udeležilo fizične dolgoročne mobilnosti, koliko jih je bilo vključeno v virtualno učenje in niso bili mobilni, koliko ljudi je bilo vključeno v kratkotrajne in skupinske izmenjave.
Erasmus ne sme graditi le na kvantiteti, ampak tudi in predvsem na kvaliteti. Zato potrebujemo transparentnost in jasne definicije, ki sem jih vključil v uredbo.
VKLJUČENOST: menim, da mora biti Erasmus enako dostopen vsem Evropejcem, ne glede na socialno-ekonomski status. Nedopustno je, da bi se lahko dolgoročnih izmenjav udeležijo tisti, ki imajo finančno podporo s strani staršev, ostalim pa bi bilo na voljo le učenje na daljavo ali nekajdnevne izmenjave.
Zato sem podal konkretne predloge, da bo program enako dostopen vsem in da bodo vanj vključeni ljudje vseh socialnih slojev.
V poročilu sem jasno zapisal, da mora biti vsaj 50% stroškov, ki so povezani z izmenjavami, pokritih z evropskimi sredstvi.
Za preostalih 50% naj bi poskrbele države članice in drugi mehanizmi. Evropskih sredstev je na voljo dovolj, le počrpati jih je treba. Mi držav ne moremo prisiliti, da to res naredijo, lahko pa jih obvežemo, da nam poročajo o vključenosti v program in tako jasno pokažemo, katere države se na tem področju trudijo in katere ne.
POENOSTAVITEV: v poročilu predlagam tako imenovani ONE-STOP-SHOP, ki bo na voljo na spletu in tudi prilagojen za mobilne naprave in bo pokrival popolnoma vse aspekte programa Erasmus. V digitalni dobi prijava na študentsko izmenjavo ali pa prijava projekta ne bi smela trajati pretirano dolgo. Enako velja za poročanje o izmenjavah, projektih itd. Če je volja, se lahko birokratski postopki precej oklestijo.
Evropska komisija pogosto omenja možnost, da se dobre projekte, za katere ni dovolj denarja v Erasmusu, financira iz strukturnih in investicijskih skladov. A po veljavnih pravilih to pomeni, da mora prijavitelj na novo napisati projekt, da se prilagodi popolnoma novemu paketu pravil v strukturnih skladih.
Želim, da ta možnost za financiranje ne bi bila le floskula, kot je trenutno. Zato sem v poročilo zapisal, da se lahko dober projekt, ki ni dobil denarja v Erasmusu, prijavi za financiranje na strukturnih skladih BREZ dodatnega spreminjanja vsebine projekta.
Če primerjate trenutno veljavno Uredbo o Erasmusu (2014-19) in predlog Uredbe za prihodnji cikel (2021-27), boste videli, da je slednja mnogo krajša. Komisija je v Uredbo zapisala manj podrobnosti, s tem si je pustila proste roke za večjo fleksibilnost, da se iz leta v leto prilagaja spreminjajoči se politični realnosti. Prav tako so izpustili pomembne podatke, npr, koliko denarja bo šlo za Evropske univerze, koliko za iniciativo Odkrij EU in druge iniciative, kar je razumljivo, ker so vse te stvari še v začetni fazi razvoja.
Popolnoma se strinjam s tem, da ima Komisija na voljo več fleksibilnosti v današnji hitro spreminjajočih se razmerah. A zato v parlamentu zahtevamo, da bi bili vključeni v proces sprejemanja letnega delovnega načrta, ki bo določil vse podrobnosti, ki sedaj manjkajo v Uredbi. Zahtevamo torej več delegiranih ukrepov in manj izvedenih ukrepov.
PRORAČUN: kot sem omenil že junija na prvi izmenjavi mnenj, se parlament zavzema za 3x večji proračun za Erasmus, ne le 2x povišanje, kot ga predlaga Komisija. Le na ta način bomo lahko povečali realno število udeležencev v programu. Če bo proračun premajhen, bomo imeli dvo-tirni program. Bogatejši bodo šli na fizične izmenjave, revnejši pa bodo sedeli doma za računalnikom in bodo vključeni v učenje na daljavo – ki je sicer samo po sebi odlično – a ne more nadomestiti fizične izmenjave.
Glede notranje razdelitve proračuna nisem spreminjal predloga Komisije. Vsak deležnik, s katerim sem se srečal v zadnjih mesecih namreč želi večji delež za sebe in vsi imajo odlične argumente. A ne vidim smisla v tem, da vzamemo npr. sredstva za izmenjave otrok, da bi jih dali za področje mladine, športa ali odraslih. Moja želja je, da se vsi skupaj trudimo za večji celotni proračun programa Erasmus. Le s takim skupnim stališčem bomo kaj dosegli. Medsektorski spori šibijo enotnost programa in našo pogajalsko pozicijo.
Ker se približujejo evropske volitve, si želimo postopke v Parlamentu pospešiti. Sam bom trdo delal, da bi lahko o Erasmusu na odboru glasovali čimprej in želim si, da bi tudi vsi ostali člani odbora sodelovali v tem duhu.
V naslednji fazi postopka si želim, da bi, kjerkoli bo to le mogoče, čim več amandmajev vložil skupaj z ostalimi političnimi skupinami. Če se vnaprej dogovorimo o skupnih stališčih, pospešimo proces, zmanjšamo nepotrebno delo pri naknadnem usklajevanju amandmajev, med katerimi so včasih le majhne razlike in zmanjšamo zamudno usklajevanje kompromisnih amandmajev. Upam, da se strinjate s tem predlogom.
Na ta način bomo imeli močno pogajalsko stališče odbora CULT, ki ga bomo sigurno potrebovali. Od nekaterih držav članic že zdaj slišimo pripombe, da si ne želijo tako velikega zvišanja za Erasmus in da bi sredstva raje preusmerili v druge sektorje večletnega finančnega okvira, nekatere države se zavzemajo celo za zmanjšanja na ravni celotnega večletnega finančnega okvira.
