Pred dnevi je v javnosti odjeknila novica, da se nova sezona 2009/2010 Slovenskega stalnega gledališča iz Trsta ne bo začela. in da se je Upravni svet odločil za odstop ter prepustitev nadaljnje odločitve skupščini članov SSG. V poslanski skupini SDS smo zaskrbljeni zaradi težav pred novo gledališko sezono Slovenskega stalnega gledališča (SSG) Trst . SSG je profesionalna kulturna ustanova, ki ni pomembna le za slovensko govoreče občinstvo, temveč bogati celoten italijanski kulturni prostor. Za ohranjanje slovenskega jezika, kulture in identitete pa je SSG neprecenljivega pomena, zato izmikanje zakonskim obveznostim in nedosledno ter neurejeno financiranje s strani občinskih oblasti, dežele in same vlade v Rimu lahko štejemo kot dejanje, ki je uperjeno proti slovenski narodni skupnosti v Italiji. Dogajanje v Slovenskem stalnem gledališču pa je treba gledati tudi v luči splošnega odnosa Italije do slovenske narodne skupnosti. Nenehno zmanjševanje finančnih sredstev za gledališče pomeni slabitev te pomembne institucije, ki je steber profesionalne kulture v zamejstvu. Gledališče je zaradi svojega umetniškega in intelektualnega jedra toliko bolj na udaru. Sicer pa tudi to dogajanje okrog tržaškega gledališča sodi med preizkušena orodja italijanske politike: enkrat se napade kulturne institucije, drugič se kar počez poseže v proračun, kot se je zgodilo z napovedanim zmanjšanjem sredstev za milijon evrov, spet je na vidiku kakšna šolska reforma, ki zaskrbljujoče poseže v slovensko šolstvo, ali spet kakšna pozidava tradicionalno slovenskega območja, da bi se spremenila naselitvena struktura.
Prav zato bi Slovenija morala zagotoviti svoj delež in svoje obveznosti do tega gledališča, da lahko Italiji pokažemo pravi obraz in da smo Italijanom lahko za zgled. Sicer se ta problem vleče že desetletja in čas bi bil, da bi se sistemsko razrešil. Slovenija mora v vseh stikih prek meje stalno in dovolj glasno opozarjati, da se obveznosti Italije ne izpolnjujejo, tokrat na lokalni in pokrajinski ravni. Pri tem pa ne gre zato, da bi tvegali krhanje medsosedskih odnosov, temveč bi morale biti v središču jasno postavljene zahteve in opozorila, da Italija ne spoštuje lastnih zakonov in mednarodnih sporazumov. Slovenija bi morala spremeniti retoriko do sosednjih držav, kjer živi slovenska narodna skupnost. Sprenevedanje je, ko visoka slovenska politika ob srečanjih s svojimi kolegi, kot je bilo zadnje srečanje Pahor-Berlusconi, govori o dobrososedskih odnosih, hkrati pa se že desetletja kršijo človekove pravice naši manjšini. Očitno je, da se nekaterih zadev okrog manjšin ne bo mogoče dogovarjati na bilateralni ravni in jih bo treba internacionalizirati.
Miro Petek?
poslanec SDS
