Še o UMARjevem Poročilu o Razvoju

S Poročili o razvoju se spremlja izvajanje Strategije razvoja Slovenije, ki jo je začela snovati Ropova, končala pa Janševa vlada. V Strategiji razvoja si je Slovenija zadala tri cilje:1.     Do leta 2013 ujeti povprečno razvitost EU27.
2.     Izboljševati kakovost življenja in blaginjo prebivalstva.
3.     Uveljavljati načelo trajnosti.Ugotavljamo, da v mandatu te vlade razvoja ni bilo in da se od teh ciljev za razliko od prejšnjega mandata zdaj oddaljujemo. Vlada ni imela ministra za razvoj ampak dva finančna ministra, ki sta neuspešno skrbela za vzdržnost javnih financ.Drnovškova, Ropova in Janševa vlada so zaostanek za povprečjem EU zmanjševale, Pahorjeva ga povečuje. Ob koncu mandata Janševe vlade se je BDP na prebivalca po kupni moči bližal 92%, lani je znašal še 88%, letos lahko pričakujemo padec na 86%. Izgovori o krizi tu ne zdržijo, ker je bila kriza v celi Evropi in nazadovali smo glede na evropsko povprečje. Še posebej pa smo nazadovali glede na Češko, Poljsko in podobne države. Janševa vlada je na lestvicah prijaznosti gospodarskega okolja napredovala, Pahorjeva pa je nazadovala za 20 mest. Janševa je bila leta 2007 na lestvici Ambrosetti uvrščena kot četrti najboljši evropski reformator in imela je drugo najboljšo oceno za izvajanje Lizbonske strategije. Pahorjeva se besede »reforma« skoraj dve leti ni upala niti izgovoriti.Zavračamo očitke, da je bilo »v času konjunkture« premalo narejenega za dvig dodane vrednosti in spremembo strukture gospodarstva. Tudi podatki UMAR kažejo, da se je v času Janševe vlade močno popravil trend pri izvozu visokotehnoloških proizvodov, tudi iz Umarjevega poročila je razviden obrat trenda pri vlaganju v RR pod Janševo vlado ter premik industrijske politike k podpori srednje in visoko tehnološko zahtevnim dejavnostim ter obrat trendov pri vlaganju v raziskave in razvoj (Slika 2).Slika 1: Premiki k znanju. Državne pomoči nizko tehnološko intenzivnim dejavnostim se je prepolovila, višje in visoko intenzivnim pa več kot podvojila. Naraščanje vlaganj v raziskave in razvoj se je začelo v letu 2005. Vir vseh slik je poročilo UMAR.* Slika 2: Gospodarsko okolje podjetjem ni omogočilo, da bi krizo izkoristila za lastno izboljšanje.*

Slika 3: Težave smo reševali z odpuščanjem starejših (levo).  Rutinska pisarniška delovna mesta so najbolj prizadeta (desno).*Bistvo naših težav ni, da manjka nekaj strukturnih reform, ampak, da tranzicijski model gospodarstva 20 let ni pametno alociral kapitala; namesto, da bi iskal dobičke z inovacijami, je iskal poslovno uspešnost v dogovorjenih poslih s prijatelji in državo; namesto, da bi lastniki bogateli zaradi dobrega poslovanja so bogateli z lastninjenjem. Problem ni Pahor, problem ni par posameznikov v vrhovih strank, problem je da smo v pogojih kapitalizma ohranili na pol dogovorno gospodarstvo, le da so se namesto »samoupravnih interesov« usklajevali interesi kapitalskih omrežij. V Sloveniji v vseh dvajsetih letih nismo vzpostavili prijaznih pogojev za vse podjetnike, ne odprtih in vsem dostopnih trgov za tekmo, na pravne države, ki bi zagotavljala poštenost te tekme.V odboru za razvoj zato rešitev vidimo v naslednjem:1.     V predčasnih volitvah, s katerimi bi presekali negativne trende.
2.     V paketu enkratnih intervencijskih ukrepov za oživitev gospodarstva.
3.     V vzpostavitvi pravne države, ki bo uveljavljala spoštovanje pogodb, plačilnih obveznosti in zakonov, delovanje konkurence in trgov; V povečanju odprtosti družbe, zvečanju svobode podjetniške pobude, odpravi sistema privilegijev in rent, ustvarjanju enakopravnih možnosti za vse.
4.     V strukturnih reformah, predvsem takih, ki bodo še dodatno motivirale prehod k bolj inovativni in ustvarjalni strukturi gospodarstva, kar bo sicer tudi organska posledica ukrepov pod točko 3.
Ocenjujemo, da bi ukrepe iz točk 1, 2 in 3 morali nujno izpeljati še letos, ukrepe iz 4 pa do konca leta 2012. Odbor za razvoj v Strokovnem svetu SDS