Se nam obeta političen nadzor policije?

Ministrica Kresalova bo izbrala v.d. generalnega direktorja policije brez javnega razpisa. Z namero po spremembi zakona o policiji pa se nam verjetno obeta možnost politizacije vrha policije. Današnje sporočilo ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal, da ne bo izbrala nobenega izmed kandidatov za generalnega direktorja policije temveč bo imenovala le v. d. generalnega direktorja policije, ki se na razpis sploh ni prijavil, razumemo kot jasen dokaz, da ministrica ne želi le nadzora nad policijo, temveč je s tem naredila še enega od pomembnih korakov k temu, da po političnih merilih imenuje in razrešuje generalnega direktorja policije. To pomeni vračanje na stanje izpred leta 1998, ko so politiki policijo tudi vodili.

Po napovedani upokojitvi bivšega generalnega direktorja policije Jožeta Romška, je takratni minister Dragutin Mate objavil javni razpis za mesto generalnega direktorja policije. Ministrica Kresalova je tako ob menjavi vlade imela na razpolago vrsto kompetentnih strokovnjakov, ki bi jih lahko predlagala v imenovanje na ta položaj.

Toda razpis je razveljavila, ker naj bi bil “pomanjkljiv” ter z “vrsto nepravilnosti”. Razpis je namreč vseboval pogoj, da morajo kandidati imeti tako imenovani izpit za izvajanje policijskih pooblastil, kar je ministrico očitno zelo motilo. Vendar pa bi kandidat, ki takega izpita ne bi imel in bi vseeno bil izbran, le tega moral opraviti v letu dni od nastopa funkcije. V tem obdobju bi moral imeti mentorja, izpit bi opravljal pri svojih podrejenih, zaprisegel pa bi pred samim seboj. To bi bilo seveda absurdno.

Ministrica Kresalova je tako objavila nov razpis, na katerega se je javilo več kandidatov. Uradniški svet je opravil izbirni postopek in za primerne izbral sedem kandidatov. Mnogi med njimi so tudi kompetentni strokovnjaki.

Današnje sporočilo ministrice Kresalove zato razumemo, kot omalovaževanje in žalitev kompetentnih strokovnjakov, ki so se na njen poziv prijavili na razpis, izpolnjevali vse z zakonom predpisane kriterije in prestali vse postopke pred uradniškim svetom. Verjamemo, da so “razočarani in užaloščeni”, verjetno tudi “jezni”, kot je bila pred časom ministrica Kresalova. Toda zaradi njihove “razočaranosti, jeze in užaloščenosti”, ministrica verjetno ne bo ponudila odstopa in ne bo spoštovala “visokega standarda”, kakršnega je s ponujenim odstopom pred časom postavil sedanji v. d. generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec.

Z imenovanjem v. d. generalnega direktorja policije si ministrica Kresalova pušča široko odprta vrata političnega vpliva na delo policije, saj bo lahko ob morebitni njeni novi “užaloščenosti” nad njegovim delom, kaj hitro dosegla tisto, kar bo želela sama in njeni politični sopotniki in botri.

Njena nadaljnja dva koraka do postavitve strankarsko opredeljenega in politično lojalnega generalnega direktorja policije sta zato za raziskovalne novinarje verjetno lahko rešljiva uganka.
dr. Vinko Gorenak
poslanec SDS