Še en vladni projekt brez učinkov na gospodarstvo?

Zaradi napačne politike vlade Boruta Pahorja smo po ocenah ekonomistov izgubili ne samo tri leta ampak najmanj 2 milijardi evrov. Slovenski javnosti je bil v tem mesecu predstavljen ekonomski pregled po posameznih segmentih družbe s strani OECD. Osredotočil se je na področja, kjer bi Slovenija za svojo konkurenčnost morala narediti več in to v čim krajšem času. Že po tradiciji, slika, ki nam jo postavijo tuji neobremenjeni analitiki, določenemu krogu v Sloveniji ni všečna in tudi tokrat je bilo tako.

In kako je z raziskovanjem področja konkurenčnosti v Sloveniji? Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (natančneje njegova Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS – v nadaljevanju Agencija) je z drugimi ministrstvi in naročniki  razpisalo poseben ciljni raziskovalni program – CRP, Konkurenčnost Slovenije 2006-2013.  S spletne strani Agencije je razvidno, da je namen tega CRP-ja prispevati k oblikovanju in uresničevanju strateških ciljev razvoja Slovenije in s tem k izboljšanju njene konkurenčne sposobnosti, pri čemer naj bi se upoštevali medsebojna povezanost in odvisnost gospodarskih, socialnih in okoljskih razsežnosti razvoja. Izbrani raziskovalni projekti naj bi bili v podporo vladi in drugim relevantnim akterjem za odločanje pri pripravi, sprejemanju in izvajanju razvojnih politik ter spremljanju in nadziranju njihovega izvajanja.

Sam CRP ima pet težišč in sicer: konkurenčno gospodarstvo in hitrejša rast, učinkovita uporaba znanja za gospodarski razvoj in kakovostna delovna mesta, učinkovita in cenejša država, moderna socialna država in večja zaposlenost in povezovanje ukrepov za doseganje trajnostnega razvoja. Znotraj težišč so posamezni sklopi, znotraj teh pa teme. Projekti naj bi se začeli izvajati 1.9.2010, praviloma pa naj bi trajali od 12 do 24 mesecev, za njih pa je namenjenih 7.200.000,00 EUR.

Prvo kar zbode v oči, je finančni razrez za posamezna težišča, saj je več kot polovica denarja namenjenega za zadnje težišče, za prvo pa recimo samo 15 %. Največ sredstev za projekte, več kot polovico, zagotavlja Agencija, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa več kot 1,5 mio EUR. Zanimivo je, da ministrstvo za gospodarstvo v projektu sodeluje samo z 285.000,00 EUR, kar je celo manj kot npr. ministrstvo za šolstvo in šport. To pa ima seveda tudi povsem konkretne posledice, kar se vidi tako v izbranih temah in kot izvajalcih. Tako so na podlagi izbranih tem največji prejemniki sredstev:
–    Biotehniška fakulteta Ljubljana, 1.198.700,00 EUR,
–    FDV, 730.500,00 EUR,
–    Kmetijski inštitut, 585 000,00 EUR,
–    EF Ljubljana, 355 000,00 EUR.

Največji posamezni prejemniki so FDV, za temo kontinuirano raziskovanje in analiziranje odnosa javnosti do aktualnih razmer in dogajanj v Sloveniji in Pedagoški inštitut za temo odnos do znanja v družbi znanja (oba po 180.000,00 EUR) ter Pedagoška fakulteta v Ljubljani za temo kazalniki socialnega kapitala in šolske klime v napredovanju šolske uspešnosti otrok in mladostnikov in Biotehniška fakulteta v Ljubljani za temo uporaba in učinkovitost celovite presoje  vplivov na okolje ter presoja vplivov na človekovo zdravje (obe po 160.000,00 EUR).

Že v zgornjem odstavku je vidno, da nekatere teme težko povezujemo s pojmom konkurenčnosti, vendar bi nekatere veljalo še posebej izpostaviti: optimizacija kakovosti podatkov in resursov v uradnih anketah, preučevanje sinergijskih učinkov povezovanja ribištva in turizma, vpliv družbenih kazalnikov ter učinkovite športne aktivnosti prebivalstva na kakovost življenja, skrb za narodno in kulturno dediščino med slovenskimi izseljenci, pregled mrliških matičnih knjig, uspešnost in učinkovitost ter organizacijska klima v policiji, občutek ogroženosti in vpetost policije v lokalno skupnost, determinacija in valorizacija sort oljk v nacionalnih kolekcijskih nasadih in na širšem pridelovalnem območju, … Zanimivo je tudi, da so nosilci nekaterih tem ljudje, ki se s področjem v praksi  niso veliko  ukvarjali (primer: analiza šolskega športnega prostora).CRP bo v temi Kazalniki družbenega kapitala, kulturnega kapitala in šolskega vzdušja v napovedovanju šolske uspešnosti otrok in mladostnikov raziskoval tudi analizo ocene posameznih učinkov diferenciacije in individualizacije. Tu ne gre pozabiti, da je bilo pred kratkim objavljeno obsežno poročilo Unesca prav o tej temi. Poročilo zajema raziskave na desetine držav, ki so prakticirale nivojski pouk in druge oblike difrenciacije v obdobju 20 let. Ugotovitev je nedvoumna, enoznačna – nivojski pouk koristi le pešcici zbranih v skupini najboljših in zelo škoduje srednje zmožnim in šibkim, kar prinaša celo gospodarsko škodo pri vključevanju mladih na trg dela. Upamo lahko le, da bo CRP narejen korektno, saj bo v primeru drugačnega rezultata, kot ga je pokazalo Unescovo poročilo, neverodostojen. Sicer pa, ali je treba izgubljati denar za nekaj, kar je že zelo kakovostno raziskano?Ob temi Odnos do znanja v družbi znanja – družbeno-politični, socio-ekonomski, vzgojno-izobraževalni, motivacijski in kognitivni dejavniki, ki vplivajo na oblikovanje pomena znanja pri sodobnih generacijah otrok in mladine lahko ugotovimo sicer, da gre za zelo aktualno temo. Postavlja pa se vprašanje, zakaj tega ne raziščejo visoko usposobljeni raziskovalci, ki so že tako ali tako plačani iz javnih sredstev, kot so Zavod RS za šolstvo, Center za poklicno izobraževanje, Andragoški center, Državni izpitni center, v velikem delu tudi Pedagoški inštitut; cca 800 ljudi, če prištejemo še zaposlene v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti. Ta primer dokazuje, da razpis o konkurenčnosti že sam kaže na nekonkurenčnost z načinom trošenja sredstev.Težava pri temi Socialno in ekonomsko vzdržen razvoj vzgojno-izobraževalnega sistema v Republiki Sloveniji je ta, da Slovenija nima orodja longitudinalne spremljave otrok od zgodnje mladosti do odraščanja. Namesto da bi se izdelal tak model, ki bi sprotno nudil podatke, nastaja nov CRP. Komu v korist? Da bo čez nekaj let nastal nov CRP, na zelo podobno temo? Morda bi pa postala Slovenija bolj kokurenčna, če bi pametno izkoristila svoje vire, ki jih že pošteno plačuje.Tema Trajnostna arhitektura šolskega prostora je dobrodošla tema, kjer bo CRP, če bo narejen korektno, lahko zelo pomagal. Žal je CRP izdan pozno. SDS je na svoji strani že leta 2009 objavila predloge, kako se trajnostno ukvarjati s predšolskim in šolskim prostorom. Načrtovana trajnostna gradnja bi lahko izjemno pocenila investicije občin in države ter hkrati prispevala k enakosti in pravičnosti ter premagovanju razlik med regijami in soseskami ter dodala žlahtnost k izgledu okolja, krajine.Iz vsega zgoraj povedanega izhaja, da so teme izredno raznovrstne, in nekatere težko vklopljive v pojem konkurenčnosti. Zato je velika verjetnost, da bo denar razdeljen, stroški in koristi pa precej vsak sebi. Tudi sam nabor tem ima bolj malo opraviti s t.i. vladnimi projekti, vsaj ne s tistimi, ki so medijsko najbolj izpostavljeni s strani njenih predstavnikov. Problemi nove vlade pa bodo glede na stanje po vsej verjetnosti povsem drugje.

In kaj so dejansko največji problemi Slovenije v tem trenutku? V vsakem primeru je to gospodarstvo in znotraj z naskokom bančni sistem in kreditni krč. Po uradno dostopnih podatkih se kreditni portfelj bank še vedno poslabšuje, odstotek slabih terjatev narašča, posledica pa je zaostrovanje kreditnih pogojev. Drugi problem je struktura industrije, saj velika večina spada v nizko ali srednje nizko tehnološko raven. Proizvodnja je po podatkih SURS-a od leta 2008 v teh panogah upadla za 30 %, in velika verjetnost je, da so ta delovna mesta za vedno izgubljena. Poglejmo še na področje izobraževanja: eden glavnih problemov je konstantno zmanjševanje števila dijakov v strokovnem izobraževanju in prehodnost teh diplomantov po vertikali. In še in še. Teh tem naš CRP ne zajema, je pa res, da tudi vlada teh problemov očitno nima za prioriteto. In zaradi napačne politike te vlade smo po ocenah ekonomistov izgubili ne samo tri leta, ampak najmanj 2 milijardi evrov.

Ob predstavitvi študije OECD je bilo iz ust kritikov slišati pomisleke o smiselnosti plačevanja članarine v to organizacijo, ki je mimogrede na letni ravni nižja od sredstev, ki so predvidena za našo raziskavo. Vsekakor pa bo zanimivo počakati tudi na dokončanje projekta in ga primerjati z zgoraj omenjeno študijo OECD že po formi, če ne po drugem. Samo upamo lahko, da se ne bo izkazalo, da so takšni projekti namenjeni sami sebi, brez kakršnihkoli aplikativnih učinkov za reševanje nastale situacije in večanje konkurenčnosti.

Odbor za šolstvo in šport pri Strokovnem svetu SDS