"Še danes, ko je stadion v Stožicah že skorajda gotov, ni znana finančna konstrukcija"

Ljubljana je vse bolj privlačna za sumljive donacije, županovi družinski prijatelji, ki mešetarijo z zemljo, pa kljub gospodarski krizi postajajo poslovne gazele. Ljubljanski župan Zoran Jankovič je v oddaji Polemika primerjal financiranje stadiona v Stožicah in v Celovcu. Dejal je, da je bil v Celovcu vabljen gost, da sta si s kolegom županom ogledala, kako je nastal stadion, ki stane 80 milijonov evrov in »veste, kako je bil financiran? Polovico je dala država, polovico je dala pa pokrajina, mesto nič, razen zemljišča.«

Naj spomnimo gospoda župana, da je za taisti stadion državno tožilstvo v Münchnu ugotovilo, da je nemška banka Bayern LB leta 2007 ob nakupu večinskega deleža avstrijske banke Hypo Group Alpe Adria Bank od koroškega deželnega holdinga podkupila takratnega koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. “Po našem mnenju gre za podkupovanje tujega državljana. Gospod Haider je od Bavarske zahteval denar, ki njemu ali instituciji, kamor ga je nakazal, ni pripadal,” je za oddajo ZiB 2 na avstrijskem televizijskem programu ORF 2 dejala vrhovna državna tožilka Barbara Stockinger. Povedala je še, da je Bayern LB za to vedel, a vseeno plačal podkupnino. Zdaj že pokojni Haider je leta 2007 kot pogoj za prodajo večinskega deleža Hypo Group Alpe Adria Bank zahteval sponzorsko plačilo celovškega nogometnega stadiona Hypo Group Arena. Šlo naj bi za dva milijona evrov, je še poročala APA.

Če je torej za Zorana Jankovića primer Hypo Group Arene tisti, po katerem se je treba zgledovati, potem nas mora skrbeti. Sedaj lažje razumemo, zakaj postaja Ljubljana vse bolj privlačna za sumljive donacije, županovi družinski prijatelji, ki mešetarijo z zemljo, pa kljub gospodarski krizi postajajo poslovne gazele. Na račun mestne srebrnine, seveda.

V oddaji Polemika se je mag. Andrej Vizjak strinjal, da je Ljubljana kot glavno mesto podhranjena s primernimi športnimi objekti in »zato tudi sam osebno podpiram športni del tega projekta. In celo več. Menim, da bi ga morala v večji meri sofinancirat tudi država. V prejšnjem mandatu, ko smo planirali, sicer neko drugo vsebino, smo predvideli za ta namen tudi del državnih sredstev, pravzaprav, evropskih sredstev. Seveda vztrajamo na tem, da se te sredstva dodelijo transparentno, na podlagi razpisa, tako kot za vse ostale športne objekte. V tem ne vidim problema in tu pozdravljam idejo, da bi država pristopila. Kajti športna infrastruktura je potrebna, je več kot neka gospodarska stvar in seveda terja tudi financiranje države ali pa občine.«

O celotni finančni konstrukciji projekta pa je mag. Vizjak prepričan, da je »bila slabo načrtovana in vodena. Še danes se ne ve, koliko sredstev bo to pravzaprav sploh stalo.« Še danes, ko je projekt že skorajda gotov, ni znana finančna konstrukcija.

V gospodarskem delu je po prepričanju mag. Vizjaka finančni projekt nevzdržen. »Problem je, da se v tej konkretni investiciji mešata športni in poslovni del. In poslovni del je finančno nevzdržen in ga bodo na koncu plačali davkoplačevalci, če ga bo financirala Nova kreditna banka oz. Nova ljubljanska banka, ker je pač v večinski državni lasti.« Poudaril je, da v SDS ne želijo nevzdržnih projektov prevaliti na pleče davkoplačevalcev.

Tudi ekonomist dr. Rado Pezdir je najprej ločil projekt na dva dela: »En je strogo tržen, gospodarski del, drug je ta športni objekt. Drugi del je gospodarski del. Gospodarski del: študija KPMG–ja pravi, 86-procentno zasedenost morajo dobiti, da bodo rentabilni, najemnina mora biti 17,08 evra. Hkrati je pa opozorjeno še na par zadev. In sicer prva je, da izredno počasi poteka oddajanje prostorov. Druga je, da niso dosežene cene, ki bi bile stroškovno sprejemljive, vsaj zaenkrat. Ne vem, kaj se bo zgodilo in kako bo s trženjem teh prostorov. Potem je zadeva še, na katero je opozorjena, da je pet minut, sedem minut vožnje stran BTC in da je Slovenija, glede na trgovske površine na prebivalca, relativno zasičena in da se hkrati odpirajo še trije trgovski centri. Jaz nisem prepričan, da vem, kako se bo konstelacija postavila, nisem pa prepričan, da tudi Nova Ljubljanska banka razume; ker Nova Ljubljanska banka se je izkazala za relativno iracionalno banko. Nisem videl nobenega posebnega izračuna bodočih donosov, ne na prvem, ne na drugem delu tega projekta, vem pa, da je dalo računsko sodišče mnenje, da ni jasno, kaj bo s stroški upravljanja športne infrastrukture. Seveda, tukaj je nekaj zadržkov, da ne moremo reči: absolutno in takoj, da je zadeva dobro konstruirana. In to so pomisleki, ki so legitimni.«
 
Mag. Vizjak je še komentiral rezultat odgovorov na vprašanje, ali naj državna NLB kreditira objekt Stožice. 35 odstotkov je odgovorilo z DA, in kar 65 odstotkov NE. Mag Vizjak: »Jaz mislim, da je to kar prepričljiv dvotretjinski ne, da se državna banka vključuje v izgradnjo še enega trgovskega centra v Sloveniji, v Ljubljani, ki jih imamo že tako ali tako preveč in smo že, tako ali tako čisto zares potrošniško preokupirani. Torej, da ljudje le ocenjujejo, da bi banka morala servisirati zlasti malo in srednje veliko gospodarstvo. Zato menim, da je ta rezultat povsem, povsem jasen. Ta rezultat tudi govori, zakaj ne najde zasebnega investitorja, da bo denar zagotovil. Zakaj se mora vedno neka državna banka pod nekim političnim diktatom na koncu vmešati.«