Pred 31 leti je bila ustanovljena Slovenska demokratična zveza, ki je odigrala pomembno vlogo pri vpeljavi političnega pluralizma in demokracije ter uresničitvi zgodovinskih teženj slovenskega naroda po lastni suvereni državi.
Med znamenite projekte slovenske demokratizacije zagotovo sodi ustanovitev Slovenske demokratične zveze, ene izmed predhodnic Slovenske demokratske stranke. Zveza je uradno zaživela 11. januarja 1989, ko se je v Cankarjevem domu v Ljubljani na ustanovnem zborovanju zbralo več kot 1400 ljudi. Za prvega predsednika je bil izvoljen Dimitrij Rupel, član Izvršilnega odbora in podpredsednik je postal tudi Janez Janša.
Slovenska demokratična zveza je bila ustanovljena leto dni po nastopu skupine mladih, bolj znanih pod imenom Janševa skupina, ki je oblikovala program zveze slovenskih mladinskih organizacij in gibanj. Oktobra 1988 so bile sprejete programske teze bodoče zveze, ki so bile sredi novembra 1988 predstavljene na 2. sklicu Zbora slovenskih kulturnih delavcev. V decembru 1989 je iniciativni odbor pod vodstvo Dimitrija Rupla objavil programska izhodišča SDZ. Med glavnimi cilji SDZ je bila vzpostavitev parlamentarne strankarske demokracije. Vseskozi so intenzivno, kakor tudi pestro in burno potekale priprave na ustanovitveni kongres, ki se je zgodil 11. januarja 1989. Takrat je SDZ v Programski izjavi pogumno zapisala, da kriza jugoslovanske družbe izvira iz nesposobnosti prilagajanja enopartijskega sistema spremembam. Poudarjena je bila nujnost vpeljave demokracije in političnega pluralizma ter uresničitve zgodovinskih teženj slovenskega naroda po samostojnosti in lastni suvereni državi. Slovenski narod naj bi samostojno odločal o svojih povezavah z drugimi južnoslovanskimi narodi pa tudi o svojem vključevanju v prenovljeno Evropo. Vsi govorniki na ustanovnem kongresu so poudarjali potrebo po spremembah, spoštovanju človekovih pravic, uvedbi demokracije in svobodnih volitev, nujnosti sprejetja slovenskega narodnega programa in nove ustave, ki bo zagotovila večjo suverenost slovenskega naroda.
Ob ustanovitvi novega demokratičnega gibanja, ki je bil antiteza staremu izpetemu enopartijskemu sistemu, je vladalo veliko navdušenje, a hkrati zavedanje, da so bili časi nevarni in nenaklonjeni želji po demokratizaciji jugoslovanske države. Odzivi totalitarnega sistema ob njeni ustanovitvi so bili negativni, saj je nastanek zvez kasneje strank, predstavljal grožnjo jugoslovanskemu enopartijskemu sistemu. Predvsem ostro so se odzvali člani borčevskih organizacij, ki so bili in so še vedno čuvaji komunistične ideologije.
V drugi polovici leta 1991 je prišlo znotraj SDZ do oblikovanja dveh struj, en del se je kasneje pridružil SDSS. Slovenska demokratska stranka danes ni samo pravno formalna naslednica SDZ, ampak iz teh korenin črpa energijo, ki temelji na vrednotah demokracije, vladavine prava in osamosvojitvenih procesov Slovenije.
Na žalost se v politiki in družbi dogaja restavracija starega sistema ter se ponovno uvaja prijeme starega načina vladanja, kar hromi razvoj Slovenije in našo državo drži v nenehni vsesplošni krizi.
Zato so nekatere zahteve SDZ izpred 31 let še danes aktualne in se je treba za njihovo popolno uresničitev še naprej boriti.
Obletnicam kot je ustanovitev SDZ je potrebno namenjati več pozornosti in ob tem negovati spoštljiv odnos do osamosvojitvenih in demokratizacijskih procesov. Slovenska osamosvojitev in demokratizacija sta bila veličastna zgodovinska procesa, velika napaka pa je zaničevanje osamosvojitvenih dogodkov in ponovna restavracija ter vzdrževanje omrežij starega sistema.
