SDS za nižanje stroškov v davčnih postopkih za mala in srednja podjetja

Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku. Predlog zakona je dopolnilno obrazložil mag. Andrej Vizjak, ki je poudaril, da se z zakonom skuša zmanjšati birokratsko breme, ki ga imajo slovenski gospodarski subjekti, zlasti mali in srednje veliki podjetniki, in sicer na način, da bi se obveznosti do države plačevalo z enotnim plačilnim nalogom.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram dopolnilne obrazložitve predloga zakona. Magnetogram ni lektoriran. MAG. ANDREJ VIZJAK: Spoštovani podpredsednik, spoštovana državna sekretarka, kolegice in kolegi! Pred nami je ponovno poskus, kako zmanjšati birokratsko breme, ki ga imajo slovenski gospodarski subjekti, zlasti mali in srednje veliki podjetniki. Namreč, mali in srednje veliki podjetniki, obrtniki so tisti, ki so pogosto v podjetjih tako imenovana deklica za vse. Peljejo administrativni del poslovanja, peljejo razvojni del poslovanja, peljejo proizvodni del poslovanja, kadrovski del poslovanja, pravzaprav vodijo celotno poslovanje. In, če tem gospodarskim subjektom olajšamo administriranje, zmanjšamo birokratsko breme, smo naredili veliko. Osnovna intenca tega zakona je prav to, cilj je, da se vse obremenitve, ki jih morajo ti podjetniki plačevati do države oziroma vseh skladov in zavodov, ki jih ima država, da se to zreducira na en plačilni nalog, ki se potem kasneje iz tega enotnega računa, kamor se nakazujejo sredstva, potem razdelijo po številnih drugih podračunih oziroma po številnih prejemnikih teh sredstev.

Ko smo analizirali obstoječo situacijo, smo ugotovili, da morajo pravne osebe oziroma samostojni podjetniki nakazovati sredstva na kar do deset različnih računov. Ko govorimo tako o prispevkih iz plače in ko govorimo o prispevkih na plačo, ko govorimo potem o davkih in o podobnem je teh nakazil in prejemnikov prek 10. Naj vam podam ilustracijo. Namreč, če en samostojni podjetnik, ki ima enega zaposlenega ali en d.o.o., ki ima enega zaposlenega, plačuje prispevke, mora plačati na kar štiri račune prispevke iz plače, na en račun prispevek za zdravstveno zavarovanje, na drug račun prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, potem je prispevek za zaposlovanje in prispevek za starševsko varstvo, potem plačuje še prispevke na plačo. To je prispevek za zdravstveno zavarovanje, prispevek za ZPIZ, enako za zaposlovanje, za starševsko varstvo, za poškodbo pri delu. To jih je pet še dodatnih, je vsega skupaj devet. Če seveda imamo potem tukaj še davke in akontacije, to znese čez 10 vseh teh nakazil.
Če potem pogledamo, koliko posamezno nakazilo stane, torej samo skozi storitev banke, lahko ugotovimo, da je to pri Novi Ljubljanski banki 1,8 evra za virman oziroma preko pro-klika 0,8 evra in lahko kaj hitro izračunamo, da bi to pomenilo pri enem obrtniku kar nekaj 100 evrov na letni ravni neposrednega prihranka. Da ne govorimo o posrednih prihrankih zaradi manj časa, ki ga bi za to nepotrebno birokratsko opravilo ta podjetnik moral opraviti. Torej imamo na eni strani neposredne finančne učinke na poslovanje podjetnika in posredne pozitivne učinke na poslovanje podjetnika in hkrati nobenega negativnega finančnega učinka na državo. Kajti ob zaslužek so zgolj banke in finančne institucije zaradi vseh teh administrativnih opravil oziroma plačil. Torej osnovni cilj je, da se uvede možnost enkratnega nakazila vseh davčnih obveznosti in drugih obveznosti na skupni račun in njihova kasnejša delitev po ustreznem ključu. S tem bi se, še enkrat podčrtujem, bistveno zmanjšala administrativna obremenitev podjetij, s konkretnim dejanjem bi šli v smeri podjetjem prijaznejšega poslovnega okolja, šli bi v smeri številnih napotil, ki jih izdaja Evropska unija v tem smislu, da ne govorim o aktu za mala in srednje velika podjetja. In zato prosim seveda poslanke in poslance, da predlagane rešitve podprejo.