SDS za hitro vračilo preplačanega DDV
sobota, 23. 5. 2009Magnetogram ni lektoriran!
MAG. ANDREJ VIZJAK: Hvala lepa spoštovani podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Malo bom glasneje govoril, da vas malo zbudim. Se mi zdi, da je pravzaprav vse kaj drugega zdaj predmet diskusije, kot pa tema zaradi katere smo tu.
Od zadnje vložitve in razprave o podobnem zakonu pa do danes, se situacija glede izboljšanja likvidnostne pozicije podjetij oziroma situacija glede razpoložljivosti kreditov za podjetja, ni popolnoma nič izboljšano. Nasprotno. Situacija se je poslabšala. Jaz seveda ne pričakujem, da boste verjeli opoziciji. Ne pričakujem, da boste sledili samo našim navedbam. Pričakujem pa, da boste sledili navedbam gospodarstva oziroma gospodarstvenikov in njihovih asociacij. Danes v enem izmed časnikov, tednikov, ki ni naklonjen opoziciji in nikoli bil, je zelo jasno napisano nekaj citatov tudi predsednika združenja delodajalcev, gospoda Meha, ki zelo jasno govori o tem, da pričakuje od vlade hitre in učinkovite ukrepe za izboljšanje likvidnosti in med njih našteva tudi hitrejše vračilo preplačanega DDV-ja.
V brošurah in zahtevah slovenske obrti in ostalih delodajalskih asociacij, stojijo te zahteve. To ni neka kaprica opozicije. To je predlog, ki ga podpira in ne samo, da ga podpira, za katerega ocenjujejo tudi ostali strokovnjaki in ekonomisti, da bi prinesel slovenskemu gospodarstvu v časih, ko se nahaja v likvidnostnih problemih, ko ni tudi na voljo običajne kreditne aktivnosti bank, vsaj pod ugodnimi pogoji ne, da bi ta ukrep še kako pozitivno prispeval k izboljšanju pozicije podjetij.
Še več. Pričakovali smo, da ker je vlada zavrnila ta ukrep v preteklosti, se pravi, da bi vrnili podjetjem preplačan DDV takoj zdaj in hitreje, torej v sedmih dneh, da bo seveda postregla z drugimi inštrumenti, ki bodo to isto zagotovili.
Če bi vlada v tem obdobju, odkar ste zadnjega zavrnili, usposobila finančni sistem, sprostila kreditni krč in bi banke servisirale podjetja z vsemi možnimi krediti pod istimi pogoji kot to približno pred enim ali letom in pol, tega predloga ne bi bilo na mizi, ker ne bi bil potreben. Tako pa se bo očitno likvidnostna problematika podjetij preselila v solventnostno problematiko in vemo, kje smo.
Ta ukrep se mi zdi zelo pomemben kamenček v mozaiku reševanja problemov. Vendar ta predlog ni edini v tej noveli zakona. V tej noveli zakona predlagamo tudi, da se drastično dvigne prag pod katerim lahko podjetja plačujejo DDV po tako imenovani plačani realizaciji. Torej takrat, ko tudi prejmejo plačilo, odvojijo iz tega plačila tudi davek na dodano vrednost. To je zlasti pomemben ukrep za mala in srednje velika podjetja, ki se v teh časih krize soočajo s plačilno nedisciplino vseh tistih, ki so vpeti v njihov poslovni proces. Še zlasti pa njihovih odjemalcev, tako produktov, kot izdelkov. V verigah se zlasti na koncu teh verig znajdejo mala podjetja, ki utrpijo na svojih plečih vso breme plačilne nediscipline in podaljševanja plačilnih rokov tistih, ki so nad njimi. Kljub temu, da so dobro delali, da so imeli delo, da ni nobenih ugovorov zoper njihovo storitev. In zato predlagamo, da tudi te plačajo davek takrat, ko dobijo plačilo in ne takrat, ko izstavijo fakture. To je zelo pomembna razbremenitev segmenta gospodarstva v času krize.
In tretji predlog je, da se uvede nižja stopnja plačevanja davka na dodano vrednost za vsa tista področja, panoge, kjer je to dopuščeno v skladu z ureditvami Evropske unije. S tem bi določene storitve tudi pocenili, ker bi se seveda znižal davek. To bi tudi pomembno vplivalo tako na življenjski standard ljudi, ki te storitve uporabljajo, ker bi bile cenejše. Ne nazadnje bi to tudi pomagalo k nekoliko manjši sivi ekonomiji. Namreč, če je neka storitev, recimo frizerstvo, cenejša, je tudi manj ambicij po tem, da se to počne na črno. Predlogi so v smeri razbremenitev in pomoči gospodarstvu z njihovim lastnim denarjem, ne z davkoplačevalskim denarjem.