SDS za dohodninsko razbremenitev gospodarstva

Poslanska skupina SDS je  poleg paketa ukrepov za izboljšanje gospodarske in socialne situacije v Sloveniji, v razpravo na 10. izredno sejo Državnega zbora RS, predložila tudi  predloge sprememb zakona o dohodnini. Predlog zakona je obrazložil poslanec SDS Rado Likar. V nadaljevanju objavljamo magnetogram obrazložitve predloga zakona.
Magnetogram ni lektoriran!
RADO LIKAR: Hvala za besedo predsedujoči. Pozdrav gospodu ministru in ostalim članom vlade. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Izhajajoč iz ocene stanja in iz napovedi strokovnjakov, da bo slovensko gospodarstvo padlo v gospodarsko recesijo, ker se je vlada Boruta Pahorja, po našem mnenju prepozno in neučinkovito odzvala na svetovno finančno in gospodarsko krizo, smo se v SDS odločili, da Državnemu zboru predložimo paket ukrepov za izboljšanje gospodarske in socialne situacije v Sloveniji.  Eden takih ukrepov, ki ga bom predstavil v nadaljevanju, je tudi zakonao spremembah in dopolnitvi Zakona o dohodnini. Kot že rečeno, so se napovedi o upadu gospodarske rasti žal uresničile.Naš namen pa je pomagati vladajoči koaliciji, da bi iz te krize čim prej izplavali in to za čim nižjo ceno.
Cilj, ki ga hočemo doseči je, da bi z novelo zakona razbremenili gospodarstvo, posebno pozornost pa s to novelo zakona želimo nameniti malemu gospodarstvu in v temu okviru samostojnim podjetnikom posameznikom. Prav ti samostojni podjetniki posamezniki lahko v časih krize pomenijo nov zagon in lahko pomembno vplivajo na oživitev gospodarske rasti. Mali podjetniki so najbolj dinamičen del gospodarstva hkrati pa najbolj ranljivi del gospodarstva. Samostojni podjetniki, posamezniki imajo zaradi svoje majhnosti slabša pogajalska izhodišča pri bankah in večjih poslovnih partnerjih, hkrati pa se neredko zgodi, da večji poslovni partnerji izkoriščajo svojo velikost za to, da uveljavijo boljše plačilne in druge pogoje na račun malih podjetnikov. Vendar je ravno ta najmanjši del gospodarstva velikokrat najbolj ključen za nadaljnji razvoj in uspešnost celotnega nacionalnega gospodarstva. Za veliko najbolj znanih svetovnih podjetij, zlasti s tehnološkega sektorja kot so Google, Microsoft, Apple in tako dalje je znano, da so se razvili in zrasli iz idej posameznikov, ki so imeli tudi to srečo, da so delovali v okolju ki jim je omogočilo in jih spodbujalo, da so svoje ideje prenesli v konkretne projekte ter se uspešno razvijali in širili poslovanja.

Za ustvarjanje okolja ki bi kot prvo spodbujal ljudi, da se sploh odločajo za podjetništvo in nadalje, da to okolje spodbuja majhne podjetnike k rasti in razvoju je ključna država. Predvsem davčni zakoni so pomemben del podjetniškega okolja. Pomembno je, da čim večjemu številu samostojnim podjetnikom omogočajo enostavno poslovanje s čim nižjimi administrativnimi in drugimi stroški. Predlagani zakon zagotavlja poenostavljeno ugotavljanje davčne osnove za obdavčitev za večjo število zavezancev, ki imajo dohodke iz dejavnosti. Predlagani zakon pa tudi spodbuja samostojne podjetnike k zaposlovanju novih delavcev kar v času svetovne gospodarske in finančne krize zaradi katere grozijo in se dogajajo množična odpuščanja in brezposelnost še posebej pomembno.

Poglavitna rešitev predloga zakona je dvig meje prihodkov davčnega zavezanca iz naslova opravljanja dejavnosti iz dvainštirideset tisoč evrov na sto tisoč evrov da lahko pri ugotavljanju davčne osnove naslednjega davčnega leta zahteva upoštevanje normiranih odhodkov. Predlaga se tudi dopolnitev pogoja za upoštevanje normiranih odhodkov, ki pravi, da davčni zavezanec ne sme zaposlovati delavcev, da lahko pri upoštevanju davčne osnove zahteva normiranje upoštevanje normiranih odhodkov.

Predlaga se, da poleg tistih zavezancev, ki ne zaposluje delavcev, zahtevajo upoštevanje normiranih odhodkov tudi tisti zavezanci, ki zaposlujejo enega delavca. S predlagano spremembo veljavne zakonodaje, se predlaga tudi povečanje olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj. Olajšave za vlaganje in raziskave v razvoj naj bi se povečala iz 20 na 40% zneska, ki predstavlja vlaganje v raziskave in razvoj. Prav tako naj bi se povečala olajšava za tiste namene, ki vključujejo regionalno komponento in sicer iz 30 oziroma 40 na 50 oziroma 60% zneska, ki predstavlja vlaganje v raziskave in razvoj.