SDS z učinkovitimi ukrepi za rešitev iz gospodarske krize

Rešitev je v ustvarjanju novih delovnih mest in ustreznega gospodarskega okolja. V okviru delovnega obiska poslanske skupine SDS v Notranjsko-dolenjski regije, je v Grosuplju potekala javna tribuna, na kateri so podpredsednik SDS Zvone Černač, poslanka SDS Alenka Jeraj, poslanec SDS dr. Vinko Gorenak in mag. Andrej Šircelj, predsednik Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS, spregovorili o tem, kako rešiti Slovenijo iz krča gospodarske krize.

Podpredsednik SDS Zvone Černač je uvodoma dejal, da je Strokovni svet stranke pripravil vrsto predlogov, s katerimi bi v Sloveniji izšli iz »mrtvega teka.« Po Černačevih besedah »vlada ne pozna odgovora na vprašanja, ki se porajajo,« prav tako pa je ocenil, da se večina ostalih evropskih držav krepko razvija in gre s svojo gospodarsko rastjo bistveno hitreje naprej kot Slovenija, v Evropi pa se ustvarjajo nova delovna mesta, vrača se tudi optimizem.

Černač je izpostavil, da je SDS že na začetku mandata Pahorjeve vlade, le-tej ponudila roko pomoči v okviru Partnerstva za razvoj, poleg tega je SDS v parlamentarni postopek predlagala številne ukrepe in rešitve, ki bi  Slovenijo izvile iz krča krize, večina le-teh pa je bila zavrnjena. »Žal smo bili v teh zadnjih dveh letih priče temu, da tudi v primerih, ko se je ugotovilo, da so bile po strokovni plati naše rešitve boljše in bi jih bilo potrebno sprejeti, niso bile sprejete samo zato, ker jih je predlagala SDS, potem pa so bile čez nekaj časa povzete in ponovno vložene v državni zbor,« je dejal podpredsednik SDS in opozoril, da bi nekatere ukrepe bilo potrebno sprejeti bistveno prej oziroma, da so bili sprejeti prepozno. 

Poleg odgovornega upravljanja države je po besedah Černača ena izmed pomembnih stvari, ki bi lahko bistveno pripomogle k normalnemu razvoju države, tudi učinkovitejša javna uprava oziroma javni sektor, in sicer »v tem smislu, da so storitve čim bolj dostopne ljudem, katerim so namenjene in da imajo ljudje z dostopnostjo do teh storitev čim manj težav in da so dostopne za vse pod enakimi pogoji.« Podpredsednik SDS še meni, da je pomembno tudi, da so odločitve sprejete na podlagi neke usmeritve, strateških ciljev, ki bi bile usklajene tudi s čim večjim številom socialnih partnerjev, »ne pa na podlagi tega, kakšen dan ima premier.«

Po besedah podpredsednika SDS je zelo pomembna tudi urejenost pravnega sistema, in sicer v tem smislu, da je normativna ureditev pregledna, jasna in da nismo v stanju hipernormiranosti, kateremu smo priče zdaj. »Na kateremkoli področju je predpisov toliko, da jih ne pozna niti tisti, ki bi to bil dolžan oziroma jih ne zna uporabljati, čeprav bi jih moral.« Černač je ocenil, da v današnjem stanju do neke mere različni sistemi delujejo zgolj zaradi sebe, pri tem pa je »Pahorjeva vlada hipernormiranost še povečevala z ustanavljanjem novih uradov in agencij, torej nekaj paradržavnih institucij, ki nimajo nobene dodane vrednosti.«

Černač je še dejal, da je Slovenija bogata, velika država, ki ima sposobne, pridne in delavne ljudi, žal pa nima te sreče, da bi bila učinkovito upravljana. Po njegovih besedah Slovenija tudi upravičeno pričakuje, da bo vlada razumela voljo ljudstva, ki je bila izražena tudi na referendumu o malem delu, in sprejela odgovornost za napačne odločitve. » Z drugačnim načinom upravljanja se bo zelo hitro pokazala pot iz te krizne situacije oziroma rešitev za izhod iz situacije, v kateri se Slovenija danes nahaja.«

Podpredsednik  SDS Zvone Černač je še pojasnil, da  Strokovni svet SDS intenzivno dela na pripravah na naslednje državnozborske volitve, tako v programskem smislu, ki je najpomembnejši v trenutku, ko bodo volivke in volivci odločili, da je čas za sprejem odgovornosti za upravljanje Slovenije, kot tudi v kadrovskem smislu.

Poslanka SDS Alenka Jeraj je v nadaljevanju spregovorila predvsem o socialnih temah, ki jih pokriva tudi v okviru Odbora za delo, družino in socialne zadeve. »Vlada z neracionalnimi in nerazumnimi rešitvami vztraja, četudi ji civilne družbe, opozicija povedo, da rešitve niso dobre,« je dejala Jerajeva in pri tem izpostavila zakon o malem delu, ki je bil nedavno zavrnjen na referendumu.

V nadaljevanju je spregovorila o pokojninski reformi, ki bo skoraj zagotovo doživela podobno usodo kot jo je doživel zakon o malem delu. Izpostavila je, da se je pokojninsko reformo v času Pahorjeve vlade sprejelo v roku enega leta, čeprav bi si bilo treba »za te stvari vzeti čas, prav tako vse skupaj rešujejo pri koncu .” Po besedah Jerajeve vse dokler ne bo rednih zaposlitev, delovno dobo lahko podaljšujejo v nedogled, vendar pa s tem pokojninska blagajna ne bo rešena. Po mnenju poslanke, bi Pahorjeva vlada morala več delati na stabilnem financiranju pokojninske blagajne, prav tako bi morala voditi socialni dialog, ne pa, da misli, da lahko »iz ministrskih foteljev reši vse.« »Ključno je, da bi več naredili na novih delovnih mestih, država lahko uvede kakšne olajšave in spodbude na tem področju,« je še povedala Jerajeva. Poudarila je tudi, da Pahorjeva vlada sprejema cel kup strategij za izhod iz krize, vendar pa ostaja le pri strategijah, Slovenija pa je še vedno v krizi.

Poslanka SDS je spregovorila še o štipendijski politiki oziroma o zakonu o štipendiranju, ki ga je prvič sprejela Janševa vlada v letu 2007. »Zakon je že bil noveliran leta 2009, sedaj pa želijo ta zakon ponovno novelirati. V predlogu je kup nedomišljenih rešitev, zakon bo prinesel kaos in zmedo na področje štipendiranja,« je dejala Jerajeva. Spregovorila je tudi o aktualnem družinskem zakoniku, kjer je SDS vložila veliko dopolnil, tudi pri tem zakoniku pa Civilna iniciativa napoveduje pobudo za referendum, saj je v njem nekaj spornih in problematičnih vsebin. Jerajeva je poudarila, da je SDS tudi zaradi številnih referendumov, ki se obetajo, že predlagala en referendumski dan, s čimer bi bila zmanjšani tudi stroški za izvedbo referendumov, pa je koalicija ta predlog zavrnila.

Dr. Vinko Gorenak pa je ocenil, da pravosodje kot družbeni sistem ne deluje, pri čimer je povedal, da imamo primerjalno z evropskimi državami največje sodne zaostanke, čeprav imamo največ sodnikov na 100.000 prebivalcev v celotni Evropi. »Kljub temu pa ukrepi ali zakoni ministra Zalarja ne gredo v smeri skrajševanja sodnih zaostankov ali sanacije stanja pravosodja, temveč ustvarjanja lobijev,« je dejal dr. Gorenak. Ob tem je poudaril, da mora biti sodstvo neodvisno od vsake politike, obenem pa je opozoril tudi na to, da se v Sloveniji »neodvisnost sodnikov kaže v tem, da so si sami določili višino plače.« Po Gorenakovih besedah veliko zadev v pravosodju zastara, spomnil je na primer na zadevo Satex, ponudil pa je tudi rešitev za pravosodni sistem, ki je v spremembah ustave, »kar pomeni, da mora imeti koalicija najmanj 60 poslancev, da se te spremembe doseže.«

Dotaknil se je tudi sprememb zakona o zemljiški knjigi, s kateremi je Zalar določil, da morajo vpis v zemljiško knjigo za posameznike odslej izvesti odvetniki ali notarji, »čeprav smo vse od Marije Terezije dalje vse to počeli sami.«

Dr. Gorenak je spregovoril tudi o umiku stopnje tajnosti z vseh orožarskih dokumentov, kar bodo poslanke in poslanci obravnavali na jutrišnji seji državnega zbora. Ob tem je poudaril, da se orožarska afera oživlja vsaka štiri leta pred volitvami, po njegovih besedah pa bi se vse nejasnosti razjasnile, če bi vsi dokumenti v zvezi z orožjem postali javni, torej tudi tisti od takratnega predsedstva RS. Po njegovih besedah ni nobena skrivnost, da se je v Sloveniji z orožjem dejansko trgovalo, »vendar po sklepih predsedstva države.«. Prav tako je pojasnil, da je na temo orožarskih poslov govoril tudi z nekaterimi policijskimi preiskovalci, ki so mu zatrdili, da pri svojih preiskavah »nikoli in nikdar niso naleteli na sum, da bi Janez Janša v žep spravil eno marko. Še več, prepričani so, da se to nikdar ni zgodilo.« Po besedah dr. Gorenaka je predsednik SDS tarča orožarskih afer le zato, »ker vodi stranko, ki lahko državo pripelje v drugačno stanje, kot je to, v katerem danes živimo.«

Predsednik Odbora za finance pri Strokovnem svetu SDS mag. Andrej Šircelj pa je spregovoril predvsem o ukrepih, ki bi jih morala Slovenija sprejeti, da bi izšla iz krize. Ob tem je poudaril, da »evropske države vedo, kam gredo in kaj hočejo, pri nas pa vlada ne ve, kam bi rada, ne ve niti, kaj se bo zgodilo jutri, niti kaj naslednjega pol leta.« Predsednik Odbora je spregovoril še o pasivizaciji oziroma popolni blokadi bančnega sektorja in spomnil, da je SDS predlagala več ukrepov za sanacijo bančnega sistema, med njimi tudi takoimenovano slabo banko, s katero bi se lahko pred dvema letoma reševala slaba finančna situacija.
 
Po besedah mag. Širclja so slovenske finance pod Pahorjevo vlado povsem nenadzorovane, vlada se prekomerno zadolžuje, denarja pa ne porablja za ustvarjanje gospodarske rasti, temveč ga nameni za potrošnjo. »Predlogi Strokovnega sveta SDS za izhod iz krize pa so: ustvarjanje novih delovnih mest, ustvarjanje socialne pravičnosti in enakih pogojev za vse, ustvarjanje pogojev, ki bodo prijazni za gospodarstvenike, ki želijo investirati v gospodarstvo in ustvarjati nova delovna mesta.«