Iskanje

Pridruži se

SDS s predstavniki gospodarstva o tretjem paketu protikriznih ukrepov

»Tisti del ukrepov, ki neposredno teži k razbremenitvi gospodarstva, je v veliki meri identičen zahtevam gospodarstvenikov in na tem bomo tudi v prihodnje delali skupaj,« je po koncu današnjega srečanja na Gospodarski zbornici Slovenije dejal predsednik SDS Janez Janša in dodal, da se veseli hitrega odziva GZS, saj je bila zbornica prva, ki se je odzvala na tretji paket protikriznih ukrepov SDS. »Že ko smo ga pripravljali, smo videli, da gre v isto smer, kot gredo tudi zahteve slovenskega gospodarstva, ki ste jih predstavili konec lanskega leta na vrhu slovenskega gospodarstva,« je poudaril Janša in dodal, da je ključno to, da se tako SDS kot GZS zavzemata za to, da se v spopadu s krizo začnemo končno – pa čeprav z nekoliko zamude – ukvarjati tudi s proizvodnjo, z ustvarjanjem, ne pa zgolj s porabo. Kot je še izpostavil predsednik SDS, je bilo leto 2009 v Sloveniji leto, ko se je izjemno povečal javni dolg in ko se je hkrati kljub temu za pravzaprav enak odstotek (za 50 %) povečala tudi brezposelnost.»Po našem mnenju je ključna beseda oz. ključ za izhod iz krize novo delovno mesto,« je dejal Janša in poudaril, da glede tega obstaja velika podobnost stališč obeh strani. Po njegovi oceni je ključno predvsem to, kako bomo dosegli cilj, da bo slovensko gospodarstvo zmoglo investirati v nove programe, kar je ključ do novih delovnih mest in kar je po mnenju SDS – in tu se stališča SDS razhajajo s stališči vlade – tudi ključ do večjih prilivov v proračun.»Včeraj ko je bila razprava v državnem zboru o tretjem paketu naših protikriznih ukrepov, je vlada na te predloge odgovarjala z očitkom, da bodo povzročili izpad prilivov v državni proračun. Vlada ni bila sposobna izračunati dinamičnega učinka teh ukrepov in videti preproste računice, da če se nekje več ustvari, potem tudi z manjšim deležem davka od tistega, česat je več, v proračun dobiš več sredstev. To je tudi izkušnja davčne reforme, ki smo jo izvedli leta 2007,« je dejal predsednik SDS in dodal, da ima Slovenija še nekaj rezerv, ker je šla v to krizo kot nizko zadolžena država, vendar te rezerve zelo hitro kopnijo. »Zato bi moralo priti do spremembe te logike, tega računovodskega pristopa, ki ga uporablja vlada. Bolj bi se morali ukvarjati s tem, kako več ustvariti, ne pa kako več pobrati,« je poudaril Janša.Predsednik GZS Zdenko Pavček je po srečanju izrazil zadovoljstvo, da je prišlo do srečanja in razprave o predlogih SDS za reševanje gospodarske krize. »Lahko rečem, da smo se v veliki večini poenotili okoli tega. Poudarek je bil predvsem na tistih segmentih, kjer ocenjujemo, da so lahko hitri učinki: od evropskih sredstev – torej večje uspešnosti pri pridobivanju evropskih sredstev -, do povezave razvojnih inštitutov z gospodarstvom, do tega na kakšen način se bo pokrivala proračunska luknja, vse do operativnih zadev okoli zakona o delovnih razmerjih ter ostalih tekočih zadev,« je povedal predsednik GZS in izrazil zadovoljstvo glede podobnih stališč predstavnikov gospodarstva in SDS.Izpostavil je še, da GZS organizira konfederacijo zbornic (gospodarske, obrtno-podjetniške in trgovinske) in delodajalcev, z namenom lažje prebroditve krize. Poudaril je, da je zelo pomembno, da se poenotimo v ciljih za rešitev krize in izrazil zadovoljstvo, da obstaja podpora tem prizadevanjem tudi s strani SDS.Današnjega srečanja – na katerem je delegacija Strokovnega sveta SDS vodstvu GZS predstavila tretji paket protikriznih ukrepov, ki ga je pripravil Strokovni svet SDS, v parlamentarno proceduro pa ga je nato vložila poslanska skupina SDS – so se, poleg predsednika SDS, udeležili še predsednik Odbora za finance v Strokovnem svetu SDS mag. Andrej Šircelj, poslanec SDS in nekdanji minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak, predsednik Odbora za gospodarstvo v Strokovnem svetu SDS mag. Marko Pogačnik ter poslanca SDS Iztok Podkrižnik in Marjan Bezjak.
Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.