SDS proti predlogu LDS o ukrepih za zmanjšanje onesnaženja okolja s prašnimi delci v Zgornji Mežiški dolini in za spremembe na področju organiziranja šolstva

Na rednem junijskem zasedanju bodo poslanci in poslanke po skrajšanem postopku obravnavali spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerimi se ukinjajo šolske uprave. Na rednem junijskem zasedanju bodo poslanci in poslanke po skrajšanem postopku obravnavali spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerimi se ukinjajo šolske uprave. Poslanec SDS Miro Petek je na današnji novinarski konferenci povedal, da SDS ne bo podprl predloga zakona o ukrepih za zmanjšanje onesnaževanja okolja s prašnimi delci v Zgornji mežiški dolini, ki so ga pripravili v LDS in naj bi ga predvidoma obravnavali na junijski seji državnega zbora. “Zadeve so preveč kompleksne, da bi jih reševali z enim zakonom z devetimi členi”. Predlog zakona je v parlamentarno proceduro vložila skupina poslancev LDS s prvopodpisanim Pavlom Gantarjem in predvideva zagotovitev finančnih sredstev iz državnega proračuna za izvedbo ukrepov za zmanjšanje okoljske škode kot posledice dolgoletnega pridobivanja in predelave in predelave svinca in cinka v Zgornje mežiški dolini. S tem naj bi se izboljšalo kakovost naravnega in grajenega okolja ter zdravstvenega stanja prebivalstva v regiji. Z zakonom naj bi se določilo način in odgovornosti države in lokalnih skupnosti pri pripravi in izvajanju triletnega programa ukrepov za zmanjšanje onesnaženja okolja s prašnimi delci, ki vsebujejo težke kovine, v občinah Mežica in Črna na Koroškem. Poglavitne rešitve predloga zakona so določitev konkretnih ukrepov za sanacijo okoljske škode, ki je nastala zaradi dolgoletne rudarske dejavnosti v regiji, je zapisano v obrazložitvi predloga zakona. Zakon podrobneje določa, kateri so ukrepi za zmanjšanje onesnaženja okolja s prašnimi delci, in sicer asfaltiranje makadamskih cest in drugih makadamskih površin ter ponovna preplastitev že asfaltiranih cest, posaditev travišč in zasajanje grmovnic. Tak zakon ne more celovito prispevati k reševanju problemov v Zgornji mežiški dolini, saj so problemi večji. Ne gre namreč le za “površinsko onesnaženost”, pač pa tudi za onesnaževanje zemlje. Na tem območju že več let odsvetujejo uživanje vrtnin, saj je vrednost nekaterih nevarnih snovi že nekajkrat večja od povprečja. Poleg tega predlog ne rešuje vprašanja odškodnin, ki jih kmetje na tem območju še vedno niso prejeli. Ti namreč ne morejo izkoriščati zemljišč, a vseeno plačujejo davke. Poleg tega pa bi morala pri reševanju problemov sodelovati tudi druga ministrstva, ne le za okolje. Sicer se trenutno odvija sklepna faza prodaje premoženja Rudnika svinca in cinka Mežica, ki ima sicer 350-letno tradicijo. V zadnji fazi se bo prodajala družba Gradbeni materiali d. o. o. Razpis za prodajo te družbe je bil dan že v času stare vlade, nova vlada pa je ta razpis razveljavila in ga bo ponovila. Obstajal je namreč sum, da je stara vlada poskušala ostanek premoženja rudnika prodati pod ceno. Že v razpisu je bila ponujena najnižja cena 130 milijonov tolarjev, najboljši ponudnik pa je ponudil več kot 300 milijonov, komisija, ki pa je prodajala to premoženje, pa je izbrala ponudnika, ki je ponudil le okrog 150 milijonov tolarjev. Podjetje Gradbeni materiali se ukvarja s proizvodnjo suhih malt, zaloga peska v dolini pa je precejšnja. Zato si bo SDS prizadeval, da bi se ostanek premoženja rudnika bolje izkoristilo. Branko Marinič je predstavil spremembe na področju organiziranja šolstva Na rednem junijskem zasedanju bodo poslanci in poslanke po skrajšanem postopku obravnavali spremembe zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katerimi se ukinjajo šolske uprave. Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnil poslanec Branko Marinič, bi se morale po veljavni zakonodaji šolske uprave ustanoviti do 1. septembra letos, vendar pa “lokalna samouprava tako daleč ni šla, da bi bila danes organizirana v sistemu regij”. Kot je zapisano v vladni obrazložitvi predloga zakona, naj bi se vzpostavilo konsistenten upravni podsistem na področju šolstva. Skozi skoraj desetletje izvajanja novega šolskega sistema se je z vidika upravljanja izkazalo kot najšibkejša točka prav decentralizacija oziroma teritorializacija izvajanja upravnih in drugih sistemskih nalog; zaradi tega se vse šolske uprave niso niti vzpostavile, pa čeprav bi se jih moralo 14. Upravne pristojnosti šolskih uprav, ki se s spremembami zakona ukinjajo, se bodo prenesle na ministrstvo za šolstvo. Marinič je sicer danes dejal, da se bo na tak način tudi znižalo stroške in je predlog zakona racionalnejši. Sprememba zakona še predvideva, da se obveznost potrjevanja preko pristojnih strokovnih svetov veže zgolj na učbenike, ne več na učila. Marinič je poudaril, da je tako dana večja avtonomija pri opravljanju dela učitelja. Učitelj bo sicer pri svojem delu avtonomen tudi tako, da naj bi, če bodo spremembe sprejete, lahko uporabljal poleg potrjenih učbenikov in učil tudi druga neobvezna sredstva in pripomočke. S predlagano rešitvijo se zakon usklajuje tudi z zakonom o prekrških. Kot je pojasnil Marinič, bodo sedaj globe višje (in sicer od 30.000 do milijona tolarjev). Ob tem se izrecno določa pristojnost za izvajanje nadzora nad izvrševanjem tega zakona, ki ga sicer izvaja šolska inšpekcija na podlagi zakona o šolski inšpekciji, saj ta v skladu z zakonom o prekrških vodi tudi postopek izrekanja denarnih kazen za storjene prekrške. Inšpektorji za delo pa bodo še naprej opravljali nadzor nad delom.