SDS predlagala več zakonov v podporo razvoju Koroške regije

Vlada s tem, ko ne sanira bančnega sistema, sabotira izhod slovenskega gospodarstva iz krize, na Koroškem pa je ta problem še bolj pereč kot kje drugje. Ob današnjem obisku poslanske skupine SDS na Koroškem je v Dravogradu potekala novinarska konferenca, na kateri so predsednik SDS Janez Janša, vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in koroški poslanec SDS Miro Petek, spregovorili o gospodarski situaciji na Koroškem ter samem delovnem obisku.

Vodja poslanske skupine Jože Tanko je uvodoma pojasnil, da delovni obiski poslanske skupine po regijah vedno prineso veliko srečanj z gospodarstveniki, lokalnimi skupnostmi in javnimi institucijami, pri čemer gre za »zahteven logističen projekt, ki bi se ga lahko posluževala tudi vlada, ki pa očitno teh priprav in organizacijo tega v tem mandatu ne zmore.«

Tanko je dejal, da so poslanke in poslanci na delovnem obisku spregovorili o zadevah, ki so pomembne za razvoj Koroške, pri čemer je izpostavil predvsem cestno in železniško povezavo. Spomnil je na sprejem Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih 2007-2023 v času mandata prejšnje vlade, v katero je bila vključena tretja razvojna os, ki bi povezovala Koroško z osrednjo Slovenijo. »Na tem področju se stvari premikajo izredno počasi,« je še dejal Tanko in ob tem spregovoril tudi o zakonu o izgradnji temeljnih odsekov železniških prog, ki ga je PS SDS prav tako predlagala v parlamentarni postopek in v katerem je bila predvidena železniška povezava Celje-Dravograd. »Oba projekta, tako cestni kot železniški, bi pomembno prispevala k povezanosti Koroške z ostalo Slovenijo,« je poudaril Tanko.

Druga stvar, ki pa so jo v pogovorih omenili koroški gospodarstveniki, pa je, po besedah Jožeta Tanka,  trg dela. »Med koroškimi gospodarstveniki je zaznati bojazen, da se bo del kvalitetne delovne sile preselil preko državne meje in osiromašil koroško gospodarstvo tudi po strokovni plati.«

»Zavedati se je treba, da je odprtje trga delovne sile po eni strani velika nevarnost, po drugi strani pa tudi pritisk na boljšo konkurenčnost doma in na to, da se razmere, kar zadeva obdavčitev dela, prestrukturira,« je dejal Tanko in poudaril, da bo treba sprejeti nekatere odločitve, s katerimi bi zadržali atraktivnost v domačem okolju. Po njegovih besedah je treba ob tem upoštevati tudi, da je socialna varnost delovnih mest v Sloveniji vendarle višja kot na avstrijski strani.

Koroški poslanec Miro Petek je sprva pojasnil, da so se poslanci z vodstvom podjetja Metal Ravne pogovarjali o perspektivah in tem, kaj se je dogajalo v času zadnjih treh let, ko je lastnik podjetja tujec. »V tem obdobju je samo Metal Ravne investiral 80 milijonov evrov, če bi bil lastnik kdo od domačih tajkunov, ali pa bi to bila država, potem zagotovo ne bi bilo takšnih investicij, kot so bile v tem obdobju,« je dejal Petek in hkrati opozoril, da je  tudi po mnenju direktorja Metala, pomembno preučiti vpliv oziroma bližino meje z Avstrijo na trg delovne sile. 

Petek je pojasnil, da je poslanska skupina SDS v tem mandatu v parlamentarni postopek vložila štiri zakone, »s katerimi smo želeli izboljšati stanje na Koroškem.« Spomnil je na Zakon o sodiščih, s katerim smo predlagali, da bi tudi na Ravnah na Koroškem bilo okrajno sodišče, kajti sodno okrožje Slovenj Gradec je edino, ki ima eno samo okrajno sodišče, kar je nenavadno. Zakon ni bil sprejet, čeprav bi sodni okraj imel šest do sedem sodnikov glede na število prebivalcev. »Drugi zakon, ki ni bil izglasovan, je bil Zakon o razvojni pomoči Koroški regiji, ki je nastal kot odgovor na krizo, ki se je pojavila v regiji,« je dejal Petek in se vprašal, čemu je bil zakon zavrnjen, ko pa je bil skorajda identičen zakonu o razvojni pomoči Pomurju.

Tretji zakon, ki se tiče Koroške regije, je bil zakon o policiji, »s katerim smo želeli preprečiti, da bi se ukinila policijska uprava v Slovenj Gradcu, pa je tudi ta zakon bil zavrnjen, čeprav ni bilo nobenih tehtnih razlogov, zakaj policijske uprave ukiniti.« Koroški poslanec je ocenil, da gre pri zavrnitvi vseh teh zakonov »očitno za kaznovanje Koroške regije.«

Četrti zakon, ki ga je predlagala SDS, pa je Zakon o sanaciji Zgornje Mežiške doline, ki niti ne bi bil potreben, če bi vlada spoštovala odlok iz leta 2007, na podlagi katerega država daje sanacijska sredstva za okoljsko problematiko. Petek je izrazil pričakovanje, da bo zakon sprejet, saj je podoben zakon leta 2005 vložila takratna opozicija, na čelu z dr. Gantarjem.

Predsednik SDS pa je pojasnil, da stranka in poslanska skupina Koroški regiji posvečata posebno pozornost. Poudaril je, da je gospodarstvo v tej regiji bolj ali manj prepuščeno samemu sebi in da je odvisno od samoiniciative gospodarskih družb. Predsednik SDS je dejal tudi, da Koroška regija zaostaja za slovenskim povprečjem in ne dosega niti 80% razvoja celotnega slovenskega gospodarstva. »Podatek, da je dve tretjini slovenskih regij imelo negativne gospodarske rezultate, pa pove veliko o tem, kakšen je tempo našega okrevanja,« je dejal Janša.

Predsednik SDS je spomnil, da je poslanska skupina SDS, v začetku mandata slovenski vladi predlagala podoben protikrizni pristop, kot ga je uvedla Poljska, katere se recesija ni dotaknila, in sicer, da bi se izvedlo investicije v domačo infrastrukturo. »Ker vlada temu ni prisluhnila, smo potem sami predlagali dva zakona o železniških in avtocestnih odsekih, zavrnitev teh pa kaže, kakšna je bila zavest vladajočih ob tem, da bi Slovenijo lahko pripeljali iz krize,« je dejal Janša.

Po besedah predsednika SDS je na Koroškem pereč tudi problem brezposelnosti, ki ga ni mogoče odpraviti čez noč, niti ga ni mogoče rešiti zgolj z vlaganjem v visokotehnološki razvoj. Janša je obenem dodal, da se je v tem mandatu veliko preveč pozornosti in sredstev  usmerjalo v izobraževanje na tovrstnih, visokotehnoloških programih, ki bodo mogoče dali rezultate šele čez deset ali petnajst let, ne pa takoj, kar bi potrebovali v času krize.

»Zelo velik problem, ki so ga izpostavili tudi gospodarstveniki na Koroškem, je neustreznost sistema javnih naročil, ki je preveč zakompliciran in ima nasprotne učinke od tistih, zaradi katerih je bil vzpostavljen,« je dejal predsednik SDS in pri tem poudaril, da sistem tako kot je  nikakor ne rešuje problema korupcije.  Po njegovem mnenju bi eden prvih protikriznih ukrepov morala biti tudi sprememba sistema javnih naročil, kjer bi se uvedla odgovornost. »Tisti, ki razpiše javno naročilo in je odgovoren po zakonu in svojem položaju za trošenje javnih sredstev oziroma za neko investicijo, mora imeti tudi pristojnost, da izbere najbolj gospodarno in ne najcenejšo rešitev, in mora za to tudi odgovarjati,« je dejal Janša in spomnil, da je tak sistem v Sloveniji že obstajal v prvih letih po osamosvojitvi.

Drug večji problem, ki pa ni le problem Koroške, in je bil izpostavljen v pogovorih med gospodarstveniki, pa je plačilna nedisciplina. »Gre za anomalijo oziroma napako v finančnem sistemu in smo pri dejstvu, da je Slovenija pravzaprav edina država članica evroobmočja, ki ni uredila bančnega sistema na začetku, tako da imamo situacijo, ko se ne ve, kakšno je dejansko stanje v največjih bankah, ki zahtevajo dokapitalizacijo,« je dejal predsednik SDS. Hkrati je poudaril, da je SDS že na samem začetku tega problema, predlagala ustanovitev takoimenovane slabe banke, kjer bi se slabe terjatev bank očistile, in bi potem lahko tudi normalno funkcionirale. »Sedaj pa smo v situaciji, ko gospodarstveniki, čeprav imajo zapolnjen program proizvodnje, naročila, ne morejo skleniti dokončnih pogodb, ker nimajo bančne garancije,« je dejal Janša. »Vlada  s tem, ko ne sanira bančnega sistema, sabotira izhod slovenskega gospodarstva iz krize, na Koroškem pa je ta problem še bolj pereč kot kje drugje,« je še poudaril predsednik SDS.

Pojasnil je še, da danes ni bilo slišati nobene zahteve po nobenih evropskih sredstvih, kot je to mogoče slišati v drugih regijah, »slišali pa smo zahteve po vzpostavitvi normalnega okolja, kjer bo banka podprla dobro idejo in kjer ne bo prihajalo do anomalij zaradi nepravilnosti v sistemu.«

»Slika, ki jo dobivamo na Koroškem, je po eni strani slika o neki regiji, kjer se ljudje zelo zanesejo nase in je tudi zaradi tega občutka prijetno priti sem,« je dejal predsednik SDS. Po njegovih besedah na Koroškem pretežno živijo ljudje, ki gojijo miselnost, ki je tudi miselnost SDS, in to je: da nimamo vlade ali oblasti zato, da se vmešava v gospodarstvo, temveč zato, da zagotovi normalne pogoje, ki morajo biti enakopravni za vse. »Le potem bo lahko tudi gospodarski razvoj normalen,« je zaključil Janša.