SDS predlaga spremembe v zdravstvu: več zdravja za manj denarja

Alenka Forte, dr. med., spec., in France Cukjati, dr. med., sta na novinarski konferenci predstavila reformni program za slovensko zdravstvo, ki ga je pripravil Odbor za zdravje pri Strokovnem svetu SDS. Alenka Forte, ki predseduje Odboru za zdravje, je poudarila, da slovenski zdravstveni sistem potrebuje celovito nadgradnjo ob ohranjanju javnega, solidarnostnega in vzajemnega zdravstvenega zavarovanja. Cilj reforme zdravstva je ob finančni vzdržnosti zdravstvenega sistema izboljšati kakovost medicine, povečati dostopnost državljanov do zdravstvene oskrbe in zagotoviti konkurenčnost slovenske medicine v evropskem prostoru. Izvajalce zdravstvene dejavnosti mora država obravnavati enakopravno. Državljan, pacient in njegove potrebe morajo ponovno postati središče zdravstvenega sistema, denar mora slediti bolniku. Ob tem je potrebno  tudi ustrezno spremeniti zakonodajo, ki mora biti skladna z evropskim pravnim redom.

Odbor za zdravje pri Strokovnem svetu SDS je v okviru svojega dela prišel do spoznanja, da reforma zahteva spremembo zavarovalniškega sistema. Sistem zdravstvenega zavarovanja sicer mora ohraniti obvezno socialno zdravstveno zavarovanje, vendar je potrebno ZZZS reorganizirati v pravo zdravstveno zavarovalnico z upravo in nadzornim svetom. V SDS bomo v primeru, če nam bo v prihodnje zaupano vodenje vlade, takoj  uvedli novo zavarovanje za dolgotrajno oskrbo.

Košarica A in košarica B

Odbor za zdravje tudi poudarja, da je potrebno nabor pravic iz zdravstvenega zavarovanja očistiti ne-zdravstvenih storitev in razdeliti na košarico A, ki jo krije obvezno solidarnostno zdravstveno zavarovanje (dosedanji ZZZS) in na košarico B, ki jo krije obvezno pogodbeno zdravstveno zavarovanje (dosedanje »dopolnilno« zdravstveno zavarovanje). Predlog delitve na A in B pa naj pripravi zdravstvena in zavarovalniška stroka.

Iz sedanjega zavarovanja je potrebno izločiti ne-zdravstvene storitve, ki jih krije proračun države. V SDS smo prepričani, da bomo s tako spremembo zdravstvenega zavarovanja dosegli  transparentnost obsega in vrste pravic, konkurenco med zavarovalnicami na eni in izvajalci na drugi strani. Le vzpostavitev pravega konkurenčnega okolja med zavarovalnico in pogodbenimi izvajalci  bo vodilo v skrajšanje čakalnih dob zaradi učinkovitejšega načina dela, hkrati pa se bodo storitve na državni ravni pocenile. Predmet pogodbe med izvajalci in zavarovalnicami bodo le zdravstveni programi in zdravstvene storitve in ne čas poslovanja ter zmogljivosti izvajalcev, ki jih izvajalci lahko ponudijo tudi trgu.

Preoblikovanje javnih zavodov v »gospodarske družbe splošnega pomena«

Sedanji javni zdravstveni zavodi (tudi lekarne) se bodo po našem predlogu skladno z evropskim pravnim redom preoblikovali v »gospodarske družbe splošnega pomena«  in postanejo organizacijsko ter finančno samostojni tako glede upravljanja kot glede plačne politike. Vodenje družbe bo izvajal direktor po pravilih korporativnega upravljanja.

Ministrstvo za zdravje (MZ) pa naj vzpostavi zdravstveno mrežo primarne in sekundarne ravni ter na novo definira terciarno dejavnost. Izvajalci, ki izpolnjujejo z zakonom določene pogoje, se enakopravno potegujejo za mesto v mreži in za pogodbe z zavarovalnicami za izvajanje razpisanih programov zdravstvenih storitev.

Vloga Ministrstva za zdravje je sistemsko urejanje posameznih strokovnih področij s predlogi nove zakonodaje, kriteriji za določitev javne zdravstvene mreže, določanje strategije in načrta razvoja zdravstvenega varstva, oblikovanje načrtov preventivnih programov in prioritet v izvajanju zdravstvenih storitev, izvajanje upravnih nadzorov pri izvajalcih zdravstvenih storitev.

Racionalizacija in zmanjšanje administracije

Znotraj MZ se bo s kadrovsko in vsebinsko reorganizacijo ustanovila neodvisna »Agencija za normative, standarde, kakovost in cene« za določanje standardov in normativov, kakovosti in ekonomskih (poštenih) cen zdravstvenih storitev. Nujna je vzpostavitev in kontrola sistema kakovosti za vse izvajalce, ti podatki pa morajo biti dostopni javnosti oziroma uporabnikom. S prenosom dela kadrov iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje neposredno na MZ se delo MZ kadrovsko in strokovno okrepi. MZ vzpostavlja in financira napredne komunikacijske tehnologije, delovanje urgentnih centrov, mrliško pregledno službo in podobno.

MZ je tudi tisto, ki opredeli terciarno zdravstveno dejavnost in odobrava nove metode in tehnologije zdravljenja, za kar zagotavlja finančna sredstva. Ko nova metoda zdravljenja postane  izvedljiva tudi na sekundarni ravni, storitev ni več terciarna in jo lahko izvajajo tudi druge za to usposobljene zdravstvene ustanove. Ceno te storitve določi Agencija za kakovost, standarde, normative in cene.

Reformni ukrepi zdravstva predvidevajo, da se na vseh ravneh racionalizira oziroma zmanjša administracija. MZ pa mora tudi tesno sodelovati z zbornicami zdravstvene dejavnosti in v reformi upošteva njihove strokovne pripombe.