SDS podpira prostovoljno članstvo v Kmetijsko-gozdarski zbornici

Trditev, da je obvezno članstvo potrebno za nemoteno izvajanje zakonsko predpisanih nalog Kmetijsko-gozdarske zbornice nima  prave podlage. Poslanke in poslanci so na 29. redni seji Državnega zbora obravnavali novelo  zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina pet tisoč volivk in volivcev.  Z novelo zakona bi se obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici spremenilo v prostovoljno, v njej pa je bilo predlagano tudi črtanje členov sedanjega zakona, ki določajo način volitev v zbornico. V zvezi s tem predlogom zakona je skupina 25-ih poslank in poslancev s prvopodpisanim Jožetom Tankom zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo. Stališče poslanske skupine SDS je predstavil poslanec Robert Hrovat.

ROBERT HROVAT: Hvala lepa gospod podpredsednik za besedo. Spoštovani. Skoraj 6000 državljanov in stranka Nova Slovenija nam predlagajo, da zaradi vse pogostejših javnih pritožb na obvezna članstva v vseh vrstah zbornic sprejmemo spremembe zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici. Predlog zakona vključuje spremembo obveznega članstva v prostovoljno obliko včlanjevanja v zbornico, kar naj bi pripomoglo k večji učinkovitosti zbornice, saj bo s tem predlogom zakona zastopanost kmetov v zbornici podvržena učinkovitosti oziroma odvisnosti od njenega dela. V Slovenski demokratski stranki ugotavljamo, da ne gre za, v javnosti večkrat napačno izrečeno ukinjanje obveznega članstva. Predlog zakona sledi 42. členu Ustave Republike Slovenije, ki govori o pravici do zbiranja in združevanja. Vsakdo ima pravico, da se svobodno združuje z drugim. V prehodni in končni določbi je določeno, da sedanji obvezni člani samodejno postanejo prostovoljni člani zbornice.
 
Tiste, ki ne želijo biti prostovoljni člani pa morajo zbornico zaprositi za prenehanje članstva. Torej zbornica ne bi čez noč ostala brez članov in jim ne bi bilo potrebno na novo pridobivati svojih članov. Gre za postopen prehod brez nekih velikih pretresov. Po našem mnenju gre za izrazito pozitivističen pristop in zbornici prijazen način spremembe na področju združevanja interesov. Torej, član naj bo tisti, ki to želi. Skoraj 6000 podpisov za ukinitev obveznega članstva mora tudi za nas poslanke in poslance pomeniti signal, ki nakazuje voljo tistih, ki so svoje podpise dali. Najbrž gre za tiste, ki z zdajšnjim sistemom niso najbolj zadovoljni. Dejstvo je, da kmetijstvo v Sloveniji predstavlja 10% velikih kmetov ali pa večjih kmetij in 90% malih kmetij, ki očitno tudi nimajo interesa biti aktivni v zborničnem sistemu.
 
Podatek, ki je zaskrbljujoč, je tudi volilna udeležba na volitvah v organe Kmetijsko-gozdarske zbornice. Na zadnjih volitvah je bila le 11% udeležba vseh, ki so imeli volilno pravico, zato se nam zdi smiselna rešitev v zakonu, da se črta sedanje določbe o postopkih volitev in sestavo organov zbornice in to prepušča statutu zbornice. S tem bo imela ta zbornica možnost, da sedanji obsežni sistem neposrednih volitev poenostavi in tako privarčuje nesorazmerno velike stroške za izvedbo teh volitev. Predlog zakona ne posega v statusno obliko in na področje javnih pooblastil, ki jih ima zbornica ter na delovanje javnih služb v zbornici, za katera zagotavlja sredstva za delovanje Republika Slovenija v svojem proračunu.
 
V preteklem letu 2010 je zbornica ustvarila za slabih 30 milijonov evrov prihodkov. Odmera zborničnega prispevka, prispevek se odmerja za preteklo leto, je bila v letu 2009 načrtovana v višini dobrih 2,3 milijona evrov. Od te načrtovane odmere prispevka predstavlja delež fizičnih oseb, torej govorimo o obveznih članih, 92% celotne načrtovane odmere zborničnega prispevka.
 
Zbornica z lastno dejavnostjo ustvari samo 2,8 milijonov evrov prihodkov, kar predstavlja slabih 10% letnih prihodkov. Na drugi strani pa uporabniki storitev javnih služb, torej kmetje, prispevajo več kot 5 milijonov evrov letnih prihodkov zbornice. In iz vsega naštetega izhaja, da je delež zborničnega prispevka v primerjavi s celotnimi prihodki zbornice relativno nizek, saj predstavlja samo 8% prihodkov.
 
Zato trditev nasprotnikov tega zakona, da je obvezno članstvo potrebno za nemoteno izvajanje zakonsko predpisanih nalog, po našem mnenju, nima neke prave podlage. V Slovenski demokratski stranki menimo, da bi s sprejetjem tega zakona bila zbornica na nek način prisiljena ponuditi svojim članom nekaj več kakor po dosedanji praksi. Tudi izkušnja gospodarske zbornice kaže na to, da se po spremembi obveznega v neobvezno članstvo zbornica bistveno bolj trudi za svoje člane.
 
Še enkrat. V Slovenski demokratski stranki trdimo, da je strah o prenehanju delovanja Kmetijsko gozdarske zbornice v primeru prostovoljnega članstva odveč. Ravno nasprotno. S spremembami in dopolnitvami, ki jih predlog zakona vključuje, bo mogoče reformirati organizacijo zbornice, poenostaviti postopke volitev ter tako privarčevati določena sredstva, hkrati pa ponuditi članom ugodnosti, da bodo le ti začutili, da zbornico potrebujejo in da bodo ostali njeni prostovoljni člani ter z veseljem prispevali svoj članski delež.
 
Zbornici bo z navedenim predlogom sprememb in dopolnitev zakona še vedno omogočeno izvajati osnovne naloge, to so predstavljanje interesov kmetov, kmetijskih, gozdarskih in ribiških organizacij, strokovna pomoč le tem, obravnavanje problematike kmetijstva, gozdarstva in ribištva in še in še bi lahko naštevali. Iz vsega naštetega lahko rečem, da bomo v Slovenski demokratski stranki predlog zakona podprli. Hvala lepa.