SDS o podnebnih spremembah

Slovenska demokratska stranka je v torek, 13. maja 2008, vCankarjevem domu pripravila javno tribuno o pereči temi današnjega časa,podnebnih spremembah in izzivih, ki jih le te prinašajo Sloveniji in celotnemučloveštvu. Javno tribuno je vodila dr. Romana Jordan Cizelj, podpredsednicaSDS, slovenska poslanka v Evropskem parlamentu (EP) in članica Začasnega odboraEP za podnebne spremembe. Na javni tribuni so kot glavni razpravljavci sodelovali šenemški poslanec v EP Karl Heinz Florenz, prav tako član Začasnega odbora zapodnebne spremembe, dr. Žiga Turk, minister za razvoj RS, Branka Tome, državnasekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, dr. PeterVerlič, državni sekretar na Ministrstvu za promet, dr. Igor Šalamun, direktordirektorata za energijo na Ministrstvu za gospodarstvo, in Rudolf Petan,poslanec SDS, predsednik Odbora za okolje in prostor v DZ RS. V skoraj dve in polurni javni razpravi so razpravljavcipredstavili poglede in stališča opodnebnih spremembah, pri čemer so izpostavili vodilno vlogo, ki jo Evropi prireševanju tega problema priznava ves svet. Svet resno računa na to, da boEvropa pokazala dobro prakso pri manjšanju izpustov toplogrednih plinov. S tem namenom je bil v EP ustanovljenposeben odbor, ki pripravlja strategijo EP na tem področju, v upanju, bo ta strategija postala tudi strategijacelotne EU. Glavni poudarki razpravljavcev so bili, da je prepletenost človekovih dejavnosti innaravnih pojavov bistveno večja, kot je videti na prvi pogled ter da ni večvprašanje, ali imamo alternative, kajtite imamo, pravo vprašanje je, ali smo za čistejše okolje pripravljeni žrtvovatilagoden način življenja. Ljudje bi najhitreje in največ naredili za čistejšeokolje, če bi se v večji meri odločali za javni prevoz in s tem bistvenoomejili izpuste toplogrednih plinov. Obdobje “zidanja ciljev” glede zmanjšanja izpustatoplogrednih plinov in doseganja večjega deleža obnovljivih virov jezaključeno. Sedaj je vprašanje, kako doseči cilje. Evropski prostor ponuja številne priložnosti in spodbude, odkaterih mnoge predstavljajo nove razvojne izzive. Iskanje novih tehnološkihrešitev pri doseganju ciljev za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov ponujapriložnost zlasti srednje velikim podjetjem, saj je opazen trend naraščanjavrednosti delnic podjetij, ki so okoljsko zanimiva. Na področju prilagajanjapodnebnim spremembam in doseganja okoljevarstvenih ciljev pa bomo dosegli več zmotivacijo kot s kaznovanjem. V Sloveniji je v desetih letih mogoče povečati deleženergije iz obnovljivih virov z devetih na 25 odstotkov, vendar so obnovljiviviri dražji. Pomembna je vzgoja ljudi za učinkovito rabo energije. Prometprispeva okoli četrtino vseh izpustov toplogrednih plinov, zato je na področjuprometa cilj čimprejšnja “ozelenitev prometa”, med drugim z uvajanjemčistejših vozil in čistejših goriv in pa vzpostavljanje pogojev za večjo pretočnost prometa. K temu bo velikodoprinesla uvedba vinjet, še več pa uvedba elektronskega sistema cestninjenja.Kmetijstvo prispeva okoli 13 odstotkov vseh izpustovtoplogrednih plinov. Sicer kmetijstvo prispeva malo k izpustu ogljikovegadioksida, saj gre pri kmetijstvu večinoma za izpuste metana zaradi domačihživali in izpuste dušikovega dioksida zaradi gnojenja. Vendar pa se je potrebno zavedati, da bodo podnebnespremembe povzročile negativne spremembe v kmetijstvu, npr. s skrajšanjemrastne dobe, kar bo povzročilo prezgodnje dozorevanje pridelkov. Podnebnespremembe povzročajo nihanje obsega kmetijske produkcije, kar zvišuje cenohrane. Zanimivo pa je, da bo nekaj posledic tudi pozitivnih, npr. širjenjekmetijstva na sever in večja kakovost sadja. V javni razpravi so sodelovali tudi številni poslušalci, kiso s svojimi vprašanji in mnenji doprinesli k vsebinsko kvalitetni in živahnidiskusiji.