Stališče poslanske skupine SDS na ponovnem odločanju o Zakonu o dohodnini je predstavil mag. Andrej Vizjak. Četrtek, 6.5.2004 Stališče poslanske skupine SDS na ponovnem odločanju o Zakonu o dohodnini je predstavil mag. Andrej Vizjak. Četrtek, 6.5.2004 "V Slovenski demokratski stranki ne bomo podprli zakona o dohodnini. Za to se nismo odločili zaradi veta Državnega sveta na ta zakon, temveč zaradi pomembnejših razlogov. Slovenija, kot tudi druge evropske države, se sooča z nižanjem rasti bruto domačega proizvoda. Zato je veliko vprašanje, kako ob takih razmerah le preobrniti ta trend padanja v rast. Le tako bi omogočili uveljavitev osnovnega ustavnega načela, da je Slovenija socialna država, in pokrili tako vse fiksne stroške proračunov, ki izhajajo iz zakonskih obveznosti, kot tudi vse razvojne načrte naše države. To pa ne gre brez spodbud oziroma brez ugodnih pogojev za razvoj gospodarstva. In prav v tem prvem stebru ali pa prvi fazi davčne reforme, ki si jo je začrtala vlada, smo želeli videti, ali bo vlada sledila ciljem, da bo na eni strani uvajala dokaj spodbudne pogoje za razvoj gospodarstva, in po drugi strani ublažila eno od rak ran slovenske države. Kljub razmeroma visokim stroškom delovne sile imamo zelo bedne neto plače. Zato smo pri zakonu o dohodnini pričakovali, da bo država bistveno bolj posegla na to področje. Ne samo s tem zakonom, ampak tudi z drugimi zakoni. Vlada je sama imenovala reformo, in sicer, da bo posegla v obdavčitev dela in s tem znižala stroške dela. Kot je opozoril že kolega Bajuk iz Nove Slovenije, je za leto 2003 davčno breme v stroških dela v Sloveniji najvišje v državah članicah EU. Napoved, da bomo to znižali za 1,9%, nas še zmeraj uvršča v sam vrh obdavčitve dela. Mislim, da je to popolnoma zgrešeno. Temu ne moremo reči ne davčna reforma, ne izvršitev enega izmed ključnih ciljev te prve faze, ki jo je večno opevala vlada, češ, da bomo obdavčili kapital in razbremenili delo. Nismo storili ne enega ne drugega, kljub temu, da smo najavili, da bomo to storili. Žal se je tudi ta projekt končal podobno kot številni drugi projekti vlade - to je, da se je po eni strani veliko napovedovalo, na koncu pa je izplen beden. Zelo se čudim tudi nekaterim podatkom, ki sem jih slišal danes od kolegov iz drugih poslanskih skupin. Ti pravijo, da je izplen te davčne reforme 37 milijard prihranka. Sam pa vem, da smo pred začetkom sprejemanja zakona napovedovali - to so besede vlade - da bo izplen 35 milijard. V samem zakonu o dohodnini pa smo pravzaprav ohranili nekatere olajšave. V mislih imam olajšave za družine z več otroki, kar mislim, da je prav. Toda s tem smo izplen te davčne reforme znižali. Sedaj pa vidimo tu pred nami številke, da smo ga dejansko zvišali. To se pravi, da gre za precej različnih podatkov z različnimi tolmačenji in seveda tudi za različne poglede na same učinke te reforme. Kar se tiče avtorskih pogodb, v Slovenski demokratski stranki še enkrat poudarjamo, da ni bistveno, kako se ta avtorska dela davčno prezentirajo. Problem je v nadzoru, kajti večina dela, ki se opravlja pod nazivom avtorskih del, to sploh ni. Gre za neke nadomestke, za redne zaposlitve ali celo za redno oziroma drugo pogodbeno delo, in to je ključni problem. Namesto, da bi se država tu spopadla, je vsevprek obdavčila avtorsko delo in s tem tudi tiste, ki ga dejansko opravljajo. Prav ti pa so v manjšini. To se pravi, da so zaradi zlorab prizadeti tudi številni kulturniki in ljudje z drugimi poklici, kjer je pretežno delo avtorsko delo. V Slovenski demokratski stranki ocenjujemo tak pristop k reševanju davčne reforme slab. Davčna reforma bi morala imeti konkretne cilje, konkretne poti za zagotovitev teh ciljev in seveda tudi jasne posledice. Minister pred začetkom razprave o tem ni povedal, za koliko procentov bomo pocenili strošek dela na račun davčnih razbremenitev in koliko bomo po novem obdavčili kapital. Zadeva se je izjalovila že v prvi fazi in sedaj imamo neke podatke, ki odstopajo od začrtanih želja vlade in ministrstva. Seveda tega zakona zaradi teh in tudi že povedanih razlogov ne bomo podprli."
