Ljubljana ni le prestolnica naše države, ni samo mesto, kjer je centralizirana večina državnih inštitucij, ampak je tudi mesto, kjer živimo prebivalci Ljubljane. Je veliko mesto, saj občina meri 274 km2 in ima okoli 293 tisoč prebivalcev.
Ljubljančani živimo v 17 četrtnih skupnostih in tu se zrcali kakovost življenja prebivalcev glede na urejenost naselij, infrastrukture, kulturnih dobrin, dostopnosti do centrov za starejše občane in še bi lahko naštevala. Vsak Ljubljančan ve in vidi, da se je največ investiralo v središču mesta, torej centru, ki pa spreminja svojo podobo. Tu živijo starejši prebivalci, ki nimajo več dostopa do malih živilskih trgovin, i.t.d kajti nadomestile so jih trgovine s spominki, čokoladnice i.t.d , saj je središče mesta vedno bolj namenjeno turizmu.
Občani imamo pravico, da je naš življenjski prostor urejen, saj tudi vsi vplačujemo preko dohodnine v občinski proračun. Zato ideja, da bi Ljubljana uvedla participativni proračun ni nova in predlog, da bi vsaka četrtna skupnost odločala preko participativnega obračuna o predlaganih projektih – izvedbi del je v večini četrtnih skupnosti dobila podporo svetnikov.
V Sloveniji je participativni proračun za občine določen v Zakonu o lokalni samoupravi, izvaja pa ga sedaj le okoli 52 občin, od mestnih občin je to Koper, Maribor in Nova Gorica.
In kaj je participativni proračun? To je vnaprej določen delež javnih sredstev proračuna, ki ga predlagajo prebivalci po točno definiranem postopku, javni objavi, sledi oblikovanje pobud, glasovanje, izbira in lista projektov, ter spremljanje izvedbe projektov, ki jih izvajajo lokalne skupnosti - občine na pobudo občanov. To je proces DEMOKRATIČNEGA SOODLOČANJA o porabi javnega denarja in potreb, ter enakomernega razvoja občine. Sedaj pa namesto več kot 224 tisoč polnoletnih prebivalcev Ljubljane, odloča 45 mestnih svetnikov kje in kaj se bo gradilo.
Predlog, da se v Ljubljani vsaki četrtni skupnosti nameni 1. milijon EUR sredstev za participativni proračun je v večini četrtnih svetov bil izglasovan, vendar v MOL ni dobil podpore. To pomeni 17 milijonov EUR od proračuna za leto 2024, ki je 527,5 milijonov EUR.
Če pogledam druge občine vidim, da občina Maribor namenja za leto 2023-2024 1 milijon EUR, od proračuna 190 mil EUR, občina Divača 180 tisoč EUR, proračun 12,6 mil EUR, občina Ilirska Bistrica 130 tisoč EUR od proračuna 24,4 mil EUR, občina Medvode 400 tisoč eur, proračun 19,9 milijona EUR itd.
Lokalna samouprava v MOL zatrjuje, da izvaja participativni proračun že več let preko pobud občanov na portalu Ljubljana in dnevu odprtih vrat pri županu. Vendar to ni način vključevanja prebivalcev pri demokratičnem soodločanju o porabi denarnih sredstev, saj pri tem procesu ne sme biti nobenega posrednika, ne podpore župana, predstavnikov mestne, krajevne četrti, ampak izključno pobude, ki jih izglasujejo z večino glasov prebivalci posameznega kraja četrti v Ljubljani.
V Ljubljani je v proračunu odprta postavka mala dela četrtnih skupnosti, kjer so izvedeni projekti, koši za pasje iztrebke, popravilo igral, gnezdilnice za ptiče itd. v vrednosti od 70 do 100 tisoč EUR glede na proračunsko leto za vseh 17 četrtnih skupnosti. Kar pa ni participativni proračun, so pa mala dela v četrtih ali vzdrževanje.
Tudi v svetu veliko mest izvaja participativni proračun, tako na primer Buenos Aires, Boston, Pariz, Berlin, Milano, Madrid, Lizbona itd. Prvi na svetu, ki je uporabil ta model soodločanja pri proračunu je bil leta 1989 Porto Alegre v Braziliji, sedaj je širom sveta že več kot v 10.000 mestih. Celo svetovna banka je v svojem poročilu navedla, da je uvedba participativnega proračuna dobra praksa, ker se tako pravičneje deli javni denar.
Društvo Danes je nov dan, ki ga vodi Maja Cimperman poudarja, da uvedba participativnega proračuna spodbuja demokracijo, ter vzpostavlja sodelovanje in zaupanje med občino in občani.
In kdaj bo k uvedbi participativnega proračuna pristopila Ljubljana?
Ksenija Sever