Pred ljubljanskim magistratom vihra zastava z logotipom in napisom »zelena prestolnica Evrope«. Zakaj si je Ljubljana prislužila ta naziv? Ker je obdana zelenimi površinami, kot so gozdovi, parki, travnate površine.
Gozd oziroma zelene površine so pljuča mesta, saj nas zalagajo s kisikom, dajejo v poletni v vročini prijetno zatočišče, marsikdo izkoristi gozdne in travnate površine za rekreativni namen. Drevesa so tudi naravna klimatska naprava: čistijo zrak, uravnavajo temperaturo in vlažnost zraka v mestu, zadržujejo prašne delce, hrup, veter ter sončno sevanje.
V začetku leta 2023 pa smo bili priča intenzivni sečnji, ki se je nadaljevala, s krajšimi prekinitvami, tudi v letošnje leto.
Poseki so se izvajali in se še na vseh koncih Ljubljane, v Centru, Tivoliju, na Rožniku, Šišenskem hribu, Golovcu, ljubljanskem gradu, pa tudi v parkih in drevoredih. Glede na intenzivnost sečnje dreves in količino posekanega drevja se upravičeno sprašujemo do kdaj bo Ljubljana še tako zelena.
Zagovornike ohranitve dreves je med drugim zbodel podatek, da naj bi bilo le 20 odstotkov dreves, predvidenih za posek, poškodovanih ali bolnih. Preostala naj bi padla zaradi pomladitve gozda. Po izjavah pristojnih mestnih služb gre v veliki večini za star gozd, ki je dočakal svojo življenjsko dobo, svoje so prispevale tudi podnebne spremembe, suše in rastne razmere.
Večinoma gre za posek dreves, nekaj pa jih bo znižanih do višine, ki ne bo nevarna za obiskovalce.
Veliko Ljubljančanov se je ob tako intenzivni sečnji spraševalo zakaj je potreben tako rigorozen in brutalen poseg. Na nekaterih mestih je viden velik golosek, ki pa je prepovedan, saj vpliva na erozijo, spremeni se talna flora in favna.
Po grobi oceni je bilo do sedaj posekanih približno 1.000 m3 lesa. Kje je ta les? Komu ga je lastnik, to je MOL, prodal ali podaril. Na svetniško vprašanje svetnice v Mestnem svetu MOL, Darinke Kovačič, na konkretna vprašanja seveda jasnega odgovora nismo dobili.
Pa vse skupaj sploh ni zanemarljivo, kajti taka količina lesa ima neko konkretno vrednost.
Statistični urad RS mesečno spremlja in objavlja podatke o povprečnih odkupnih cenah lesa.
Če vzamemo poprečno ceno za najslabšo vrsto lesa, ki se uporabi za celulozo in lesne plošče v višini 40 EUR/m3 potem dobimo kar konkretno številko, to je blizu 40.000,00 EUR. Kje je ta denar? Ali se to pozna v mestnem proračunu?
MOL je podal odgovor, da lesa ne prodaja, temveč ga uporabijo za namene kot je za izdelavo klopi in druge opreme, nekaj ga celo podarijo Biotehniški fakulteti za raziskovalne namene. Slabše vrste pa se vračajo nazaj v gozd.
Sprašujem se ali je vse to zabeleženo v ustreznih bilancah in pod katerimi konti? Kdo je izdelal klopi in drugo opremo, na katero se sklicuje župan? Ali so s fakulteto podpisali darilno pogodbo?
Vsak pameten in odgovoren gospodar, lastnik gozda, zna ravnati s svojim naravnim bogastvom gospodarno in racionalno. Vemo tudi, da država zahteva, da se vsak posek zabeleži, odvede davke in druge dajatve. Kako pa se ravna v Ljubljani, pa na vprašanje nismo dobili konkretnega odgovora.
Sprašujem se ali to Nadzornega odbora MOL ali celo Računskega sodišča ne zanima.
Spomnimo se kako natančno stranko SDS v volilnih kampanjah kontrolira računsko sodišče. Vsak liter soka ali doma pečene piškote je treba popisati, da ne govorimo o plakatih, ki jih lepimo na privatne kozolce. Kje pa je računsko sodišče v tem primeru? Pa to seveda ni edini primer, ki bi ga bilo potrebno preveriti in raziskati.
Darinka Kovačič
Mestna svetnica SDS
