Kmetijstvo je pomembna dejavnost v Sloveniji, saj prispeva k varovanju okolja, ohranjanju biotske raznovrstnosti, zagotavljanju prehranske varnosti in razvoju podeželja. Slovenija ima približno 70.000 kmetijskih gospodarstev, ki obdelujejo skoraj polovico površine slovenskega raznolikega površja. Kljub novodobnemu pogledu na pridelavo, predelavo, pripravo in uživanje hrane med izrazito pomembne soodvisne kmetijske panoge uvrščamo: živinorejo, poljedelstvo, sadjarstvo, vinogradništvo in čebelarstvo, ki so medsebojno tudi neločljive. Dandanes večkrat med mladimi in manj mladimi slišimo besedo »kmet« kot žaljivko. A če bi se vsi zavedali, da je biti kmetovalec nepogrešljiv poklic, ki ga moramo spoštovati, saj vse življenje pridobiva znanja o pripravi tal za setev ali sajenje, košnji, oranju, sejanju, saditvi, gnojenju, zalivanju, odstranjevanju plevela, varstvu rastlin pred škodljivci in boleznimi, skrbi za živino, hranjenju, čiščenju, vzreji, zdravstveni oskrbi živali, uporabi traktorjev, kombajnov, sejalnic, pršil in drugih kmetijskih strojev, rednem vzdrževanju in popravilu opreme, prodaji pridelkov na lokalnih trgih, v trgovinah ali prek spleta, sodelovanju v kmetijskih zadrugah ali drugih organizacijah za skupno trženje, spremljanju novih tehnologij, praks in raziskav v kmetijstvu, prilagajanju in uvajanju inovacij na kmetijskem posestvu. Torej v eni osebi biolog, veterinar, mehanik, prodajalec …
Brez kmetijstva ni hrane. Domače, lokalno pridelana hrana, ki je osnovna človekova potreba in pravica, ki gradi človekov razvoj in rast, krepi zdravje, ohrani kakovostno življenje in kulturno identiteto. Slovenija je znana po svoji bogati in raznoliki kulinariki, ki izhaja iz različnih pokrajin, zgodovine in tradicij.
Predlogi za prihodnost so vizije, ideje in pobude, ki lahko prispevajo k izboljšanju stanja in razvoja kmetijstva, hrane, zakonov in kmetijske politike v Sloveniji so:
• Povečati vlaganja v raziskave, inovacije in digitalizacijo kmetijstva, da bi izboljšali produktivnost, konkurenčnost, kakovost in prilagodljivost kmetijskih sistemov.
• Spodbujati mlade, ženske, manjšine in socialne podjetnike, da se vključijo v kmetijstvo in podeželsko gospodarstvo, da bi zagotovili generacijsko obnovo, raznolikost in socialno vključenost.
• Okrepiti sodelovanje in povezovanje med kmeti, potrošniki, raziskovalci, svetovalci, zadrugami, javnimi organi in drugimi deležniki, da bi izboljšali dialog, izmenjavo znanja, inovacij in dobrih praks, ter ustvarili kratke in lokalne verige vrednosti.
• Povečati delež ekološkega, biodinamičnega, permakulturnega in regenerativnega kmetijstva, ki spoštuje naravne cikle, ohranja naravne vire, spodbuja biotsko raznovrstnost in zmanjšuje negativne vplive na okolje in podnebje.
• Razviti nove produkte, storitve in trge, ki izkoriščajo specifične prednosti in potenciale slovenskega kmetijstva, kot so avtohtone pasme in sorte, tradicionalne in zaščitene oznake kakovosti, kulturna dediščina in turistična privlačnost.
Slovenija je članica Evropske unije, zato je njena kmetijska politika usklajena s skupno kmetijsko politiko EU (SKP), ki je ena najstarejših in najpomembnejših skupnih politik EU. SKP se financira iz evropskih skladov in nacionalnih proračunov, njene glavne naloge pa so podpirati kmete, spodbujati trajnostno kmetijstvo, zagotavljati varno in kakovostno hrano, ohranjati podeželje in prispevati k zelenemu prehodu.
Zeleni dogovor in trajnostni prehranski sistemi:
Evropska komisija si prizadeva za trajnostne prehranske sisteme, ki so osredotočeni na zdravje ljudi, družbe in planeta. Cilj je zmanjšati okoljski in podnebni odtis prehranskega sistema EU ter okrepiti odpornost prehranskega sistema, ki vključuje ukrepe za zmanjšanje odpadne hrane, boljšo rabo naravnih virov in razvoj trajnostnih kmetijskih praks.
Strateški dialog o prihodnosti kmetijstva v EU je odprl nov forum za oblikovanje skupne vizije o prihodnosti kmetijskega in prehranskega sistema. Vključuje kmete, zadruge, potrošniške organizacije in okoljske skupine, ki skupaj iščejo rešitve za težave in dileme, s katerimi se soočajo kmetje in agroživilski sektor.
Tehnološki napredek v kmetijstvu:
Informacijska in komunikacijska tehnologija (IKT) se vse bolj uporablja v kmetijstvu. Senzorji, tipala, sistemi geo-pozicioniranja, brezpilotna letala, robotika, Big Data in umenta inteligenca pomagajo izboljšati obdelavo, pridelavo, prevoz in upravljanje s pridelki.
Vertikalno kmetijstvo:
Svetovno prebivalstvo naj bi se do leta 2050 povečalo za dve milijardi ljudi, kar predstavlja velik izziv za hranjenje. Vertikalno kmetijstvo, kjer se prideluje hrana v večplastnih strukturah (npr. stolpi), lahko pomaga ohranjati biotsko raznovrstnost in zagotavljati hrano za rastoče prebivalstvo.
Prihodnost kmetijstva bo torej odvisna od trajnostnih pristopov, tehnološkega napredka in inovativnih rešitev za izzive, s katerimi se soočamo. Pav tako so spodbude za kmetijstvo ključnega pomena za spodbujanje trajnostnega razvoja kmetijskega sektorja:
• ponuditi subvencije za nakup opreme, semenskega materiala, gnojil in drugih potrebnih virov,
• omogočiti nepovratna sredstva za izboljšanje infrastrukture, obnovo zemljišč in uvajanje trajnostnih praks,
• organizirati je potrebno delavnice, seminarje in usposabljanja za kmete, da se seznanijo z najnovejšimi kmetijskimi tehnikami, upravljanjem zemljišča in trženjem pridelkov,
• zagotoviti strokovno svetovanje kmetom glede optimalnih praks, bolezni, škodljivcev in uporabe gnojil.
• investirati v raziskave, ki se osredotočajo na izboljšanje kmetijskih praks, odpornosti na podnebne spremembe in učinkovitosti pridelave,
• spodbujati inovacije, kot so nove sorte rastlin, tehnologija za varčevanje z vodo in trajnostni načini gojenja.
• ustvariti tržne platforme, ki povezujejo kmete s potrošniki, restavracijami in drugimi kupci,
• olajšati kmetom dostop do trgovskih verig in izvoznih poti,
• omogočiti kmetom pridobitev certifikatov za trajnostno pridelavo, kar lahko poveča vrednost njihovih pridelkov na trgu,
• spodbuditi prehod na ekološko kmetovanje z ustreznimi finančnimi spodbudami.
S Slovenski demokratski stranki zagovarjamo in spodbujamo kmete v vseh njihovih prizadevanjih, da slovenski kmetovalec ostane zvest svoji lastni grudi, da bo prihodnost slovenskega kmeta svetla in bo s ponosom in vso svojo predanostjo skrbel, da bomo Slovenci uživali kakovostno, zdravo, lokalno pridelano hrano.
Maruša Babnik
