SDS Ljubljana: Avgustovske poplave so prizadele tudi Ljubljano

Poplave, ki so prizadele Slovenijo, so bile zelo obsežne tudi v Ljubljani, v Sneberjih in v naši Četrtni skupnosti Šentvid, na Brodu. Reka Sava je prestopila bregove, podrla premajhen in slabo vzdrževan protipoplavni nasip približno več kot 150 m višje od konca Taborske ceste, se razlila po nižinskih travnikih, pašnikih in nadaljevala pot od začetka Taborske ceste nato po Marinovševi cesti do kajakaškega centra in se tam zlila nazaj v strugo Save.

Stanovalce hiš na Taborski in Marinovševi cesti, ki jih sredi noči prebudil hrup deroče vode, so  v strahu nemo opazovali divjanje reke v višini več kot 1 m, ki je zalivala njihove hiše,  pritličja, kleti in avtomobile.

Domačini se spominjajo manjših poplav v letu 1990.Takrat  je bila sprovedena le manjša sanacija z betonsko ograjo ob bregu in hišah Marinovševe ceste,  izkazalo se je, da je betonski zid premajhen. Ujma v letu 2023, ko je voda prestopila strugo na obeh straneh reke Save, je poplavila velik del naselja Brod na drugem bregu reke Save v Tacnu je zalila stanovanjske hiše in vsa podjetja, ki so utrpela ogromno materialno škodo. Te poplave so še kako pokazale, kako slabo je narejena protipoplavna zaščita v Ljubljani.
Četrtna skupnost Šentvid  leži na obrobju Ljubljane, malo odmaknjena od središča mesta, pa vendar, ko gre za varnost ljudi, ne bi smela biti obravnavana kot obrobna četrt, kjer se malo manj vlaga, saj tu ni turistov. Prebivalci Tacna in Broda so Ljubljančani, tu je tudi kajakaški center, ki je bil v celoti poplavljen.

Krajani predlagajo, da naj  MOL v dogovoru z državo takoj pristopiti k nadgradnji protipoplavnega zidu, ga nadgradi v višino in nadaljuje zahodno ob strugi reke Save v dolžini ca 400 m.  Varianta pa je tudi, da se zgradi nov nasip, tako da reka Sava ne bo nikoli več prestopila svojih bregov.
Sanacije  po poplavah v Sloveniji so že v teku, zato krajani predlagajo, da se takoj pristopi tudi k graditvi protipoplavne zaščite na Brodu. 

Ob planirani gradnji, širitvi štiripasovne Celovške ceste z rumenim pasovom od križišča Galant do P&R in dalje do Mednega, bo veliko izkopanin zemljin in ruševin hiš, ki lahko služijo kot material za gradnjo močnejšega višjega proti poplavnega nasipa. Pred gradnjo je potrebno z geometrom določiti višinske točke, se z lastniki zemljišč pogovoriti in pridobiti soglasja za novi proti poplavni nasip. MOL mora, v dogovoru z državo takoj pristopi k gradnji protipoplavne zaščite na Brodu. 

V naši Četrtni skupnosti Šentvid je že več let zelo  pereča prometna problematika. Avtocestni predor v Šentvidu je bil zgrajen  leta 2008, vhod in izhod iz predora le v smeri Medvod. Vlada je v letu 2012 je pristopila k rešitvi vhoda in izhoda iz predora  v smeri Šentvid in prosto zavijanje iz  Celovške ceste v smeri na Brod. V ta namen so bili odkupljeni trije objekti, dva takoj porušena, eden še stoji. Nato  Vlada v letu 2013 ni nadaljevala del.

Za širitev štiri pasovne Celovške ceste od križišča Jelen do križišča Metalke je bilo odkupljeno vseh 10 gradbenih objektov, hiše, delavnice in pomožne objekte. Lastniki so se izseli, kupili hiše ali stanovanje, vse do konca leta 2019.
V letu 2020  Infrastrukturni minister Jernej Vrtovec začetek del ni nadaljeval. Bil sem večkrat v pogovoru z njim, da bi nadaljeval. Prejel sem celo vabilo od direktorice Ljiljane Herga DRSI na sestanek, v razgovoru z  gospodom Tomaž Wilenpart, ki mi med drugim pove, da za začetek del mora dobiti lokacijo kam  bodo odvažali ruševine in izkopanine zemljin (zato sem prej v protipoplavni zaščiti, navedel prostor kam bi odpeljali). Kljub obetavnemu razgovoru se dela niso nadaljevala. V septembru  2021 je bilo odkupljeno zemljišče za vhod in izhod iz predora v smeri Šentvid in vpisano  v ZK na državo. V marcu 2022 sem bil na razgovoru na DARS u pri gospodu Matjažu Grabljevcu, ta mi pove, da je DARS vložil vlogo na MOP za izdajo GD vlogo, vendar gradbeno dovoljenje je bilo izdano šele pozno v letu 2022.  Gorenjska vpadnica poteka skozi Šentvid v Ljubljano, tu se odvija  promet iz Selške, Poljanske doline in Škofjeloške kotline na cestni priključek Jeprca – Šentvid. Promet se nadaljuje,  preko Medvod in  preko Pirnič na Tacenski most na Brodu, kolone so vsak dan že pred mostom. Promet poteka preko 6 semaforiziranih križišč do križišča Jelen na Celovško cesto. Pri tem v Stanežičah P&R sameva že več let prazen. Zgrajen je bil z Evropskimi sredstvi.  Ko bo zgrajena Štiripasovna Celovška cesta do P&R in dalje do Vikrč bodo imeli vozniki osebnih vozi možnost parkirati na P&R in nadaljevati pot z mestnim prometom v Ljubljano. Ocenjena te investicije je približno 17 milijonov Kje so okoljevarstveniki, avtomobili na štiripasovni Celovški cesti stojijo, pomikajo se samo za polovico časa semaforja ali še to ne, onesnažujejo  in zastrupljajo okolje in živeče prebivalce  Šentvida. To traja že več kot 15 let, vsako leto večjem prometu. Štetje prometa v letu 2021 je več kot 25.000 vozil dnevno.

Vlada dr. Roberta Goloba, ki je nastopila leta 2022, PV je že pred volitvami povedal, da projekte prejšnje Vlade ne bo nadaljeval, da gradnje cest povzroča samo zastoje. Kdaj  se bo  pričela gradnja v naši Četrtni skupnosti Šentvid še ne vemo. V prometno problematiko v Šentvidu, za odkup vseh objektov je bilo vloženo približno 10 milijonov davkoplačevalskega  denarja in od tega nič koristi. Dela se  morajo pričeti  od križišča Galant z širitvijo štiripasovne Celovške ceste z dvema rumenima pasovoma, izvest vhod in izhod iz predora v smeri Šentvid. Cena te investicije je 5.3 milijona. Za tem širitev štiripasovno Celovško cesto z rumenima pasovoma vse do P&R Stanežiče. Pri vsej tej prometni rešitvi je predvideno, da mora sodelovati tudi MOL. S končanjem ceste do krožišča v  Vikrčah bi bila prometna problematika gorenjske vpadnice v mesto rešena tudi v naši ČS Šentvid.

Jože Sever