SDS je že leta 2009 postavila skrb za okolje v svoje programske dokumente

Potrebna je bolj jasna, bolj transparentna in bolj ciljno usmerjena okoljska zakonodaja. Predsednica Odbora za okolje in prostor v Strokovnem svetu SDS dr. Romana Jordan Cizelj in članica odbora, sicer tudi predsednica Ekološkega foruma, dr. Vlasta Krmelj, sta na novinarski konferenci predstavili politična izhodišča, sistemske cilje in ukrepe na področju okolja in prostora. Dr. Jordan Cizljeva je uvodoma izpostavila, da so okoljske teme v Sloveniji že kar nekaj časa zapostavljene in morda zaradi tega prevladuje občutek, da to področje sploh ni pomembno. Pri tem je poudarila, da je SDS že na kongresu leta 2009 postavila okolje visoko na svojo politično agendo tudi v svojih programskih dokumentih in resolucijah.Kot je dejala v nadaljevanju, so okoljske teme še kako pomembne, če želimo delati dobro in ustvarjati politiko za boljšo kakovost življenja ljudi. “Te stvari so pomembne v svetu, še bolj pa v Evropi, ki je pravzaprav vodilna na področju oblikovanja okoljskih politik. Skrajni čas je, da politike skrbi za okolje znova postavimo kot prednostno področje tudi v Sloveniji. To je eno od izhodišč, na katerih je gradil Odbor za okolje in prostor,” je še dodala.Poudarila je tudi, da je treba spremeniti paradigmo delovanja Ministrstva za okolje in prostor, kajti to ne sme biti več področje, kjer je pokrit le en segment celovite kakovosti življenja. Kot je dejala, ne smemo gledati samo na okolje, ampak moramo hkrati upoštevati tudi varnost ljudi in skrb za delovna mesta. Izpostavila je, da je treba v ospredje postaviti trajnostni razvoj z njegovim okoljskim, gospodarskim in socialnim vidikom. Na tak način bi se moralo posodobiti tudi delovanje Ministrstva za okolje in prostor, predpostavka, da bo do tega prišlo pa je, da se tudi vloga ministrstva razume drugače. “Ministrstvo naj ljudem pomaga pri uresničevanju njihovih ciljev, pri uresničevanju razvojnih ciljev, ki pa morajo biti trajnostni,” je dejala predsednica odbora za okolje in prostor in izpostavila pomen poenostavitve postopkov, kar bi privedlo do bolj podporne vloge ministrstva.”V okviru razprav v odboru se je izoblikoval predlog, da bomo sistematično pregledali vso zakonodajo na tem ministrstvu, tiste zakone, ki so stari ukinili, tiste, ki so potrebni pa posodobili. Če je potrebno, bomo določene zakone tudi združili. Skratka, sistematičen pregled zakonodaje je potreben in zakonodajo je potrebno narediti bolj jasno, bolj transparentno in bolj ciljno usmerjeno”, je bila jasna dr. Romana Jordan Cizelj in dodala, da bi v primeru, ko bi dobili mandat za vodenje resorja, ob vsakem novem zakonu, ki bi ga sprejeli, enega tudi ukinili, tako da se število zakonov ne bo povečevalo. “Seveda se zavedamo, da je ta ukrep zelo težko izvesti v okviru enega ministrstva, zato poskušamo za ta ukrep navdušiti tudi ostale odbore,” je še dejala.Dr. Jordan Cizljeva je poudarila, da se v medijih velikokrat pojavljajo ugotovitve, da politične stranke področja okolja ne pokrivajo, a je te ugotovitve v primeru SDS zavrnila. “Skrb za okolje in trajnostni razvoj nista politiki, ki bi bili v SDS nekaj novega,” je dejala in dodala, da je SDS na kongresu leta 2009 postavila okolje visoko na svojo politično agendo, tudi v svojih programskih dokumentih. “Če ne spremljate le aktivnosti političnega vrha naše stranke, ampak tudi kaj se dogaja na regijskih in občinskih odborih, boste videli, da smo slovenski demokrati in  demokratinje zavezani skrbi za  okolje in trajnostnemu razvoju,” je dejala. 
Slovenija trenutno ne stopa po poti trajnostnega razvoja. Da bomo naredili takšen korak, bo po mnenju dr. Romane Jordan Cizelj potrebno ogromno naporov in vztrajanja. Tisti, ki bo prvi naredil ta korak, bo moral vanj vložiti največ svoje moči, največ energije, največ dobre volje, da bo s seboj potegnil tudi celoten voz. Meni še, da mora ta korak narediti politika, z njo pa mora stopati tudi javna uprava. “Javna uprava mora biti zgled, recimo z raznimi zelenimi razpisi, s svojim obnašanjem, s pripravljanjem zakonodaje, s celotnim državnim premoženjem,” je dejala. Po njenih besedah je napočil čas, da se o javni upravi ne govori zgolj kot o nekem bremenu, ampak da je to inštitucija, ki jo potrebujemo. Kot je še menila, se prav na tem področju lahko pokaže dober zgled, ki bi družbo potegnil v zeleno gospodarstvo.Članica Odbora za okolje in prostor ter predsednica Ekološkega foruma dr. Vlasta Krmelj je uvodoma dejala, da je osnutek programa razdeljen na aktivnosti, ki bodo izvajane v okviru horizontalnih ukrepov, ter na naslednja področja: okolje, prostor in podnebne spremembe. “To so tri ključna področja, ki jih mora ministrstvo podpirati, in zadnje, vendar ne najmanj pomembno, pa je financiranje naložb v okolje,” je dejala dr. Krmeljeva.”Kot prvi horizontalni ukrep smo si zastavili, da bomo vzpostavili in izvajali celovit sistem celostnega upravljanja z okoljem v skladu s smernicami trajnostnega razvoja, ki jih je postavila Evropska unija na tem področju, kjer varovanje okolja ne pomeni zaviranje, ampak neko razvojno in gospodarsko priložnost. Tako želimo na ministrstvu prehod iz tistega pasivnega in zavirajočega elementa v aktivno službo, ki usmerja in pripravlja rešitve na področju trajnostnega razvoja in predvsem želimo zmanjšati breme birokracije, ki nekako povzroča vedno večje razhajanje med napisano zakonodajo in njeno realizacijo v realnosti,” je še dejala.Dr. Krmeljeva je izpostavila tudi pomen izvajanja direktive o zelenem javnem naročanju ter pomen strategije trajnostnega razvoja urbanih območij. V Sloveniji imamo več večjih mest, – v ospredju sta predvsem Ljubljana in Maribor -, kjer so okoljski in podnebni problemi še posebej izpostavljeni, zato je pomembno izpostaviti tudi ta ukrep. “Na področju okolja je ta trenutek naša prioritetna naloga reševanje področja kvalitete zraka, ker vemo, da to najbolj vpliva na kvaliteto življenja v naseljih. Na tem področju smo že prejeli številna opozorila s strani Evropske komisije, da moramo področje prašnih delcev in področje ozona čim hitreje urediti. Posledice podnebnih sprememb so vse bolj evidentne tudi v Sloveniji,” je opozorila.”Področje ureditve varovanja pred poplavami in drugimi naravnimi nesrečami je ena izmed naših prioritetnih nalog. Potem je tu še ureditev področja odpadkov, ki v Sloveniji nekako, kljub nekaterim delnim rešitvam, še ni zaživelo v celoti. V odboru za okolje in prostor se zavedamo, da je ravnanje z odpadki tudi gospodarska panoga in gospodarska razvojna priložnost,” je nadaljevala s predstavljanjem prioritet.Kot je še dejala, je področje prostora eno izmed najzahtevnejših, kajti prostor predstavlja osnovno prvino v vsakem okolju. “Glede na to, da vemo, da je področje urejanja prostora ne samo zakonodajno zapostavljeno, ampak tudi na področju implementacije, je naša prva naloga celovita prenova zakonodaje na področju prostora,” je dejala dr. Krmeljeva. Izpostavila je tudi pomen ustanovitve pokrajin, kajti regionalno prostorsko in razvojno načrtovanje je praksa vseh razvitih držav v EU. Tudi področje umeščanja v prostor po mnenju odbora zahteva temeljit pregled, potrebna je priprava akcijskih načrtov za izboljšanje tega področja, predvsem kadar želimo v prostor umeščati tiste objekte, ki so državnega pomena.

 “Na področju arhitekture želimo zaustaviti erozijo kulturne krajine in kvalitete prostora, ki smo ji priča v zadnjih letih na vsakem koraku. Arhitektura je področje, ki ima zelo velik javni vpliv in seveda tudi svoje poslanstvo in odgovornost, tako na področju zakonodaje kot implementacije in ji moramo dajati poseben poudarek. V okviru številnih razprav je bilo posebej izpostavljeno področje korupcije na področju prostora, tako, da je ena izmed zelo pomembnih nalog tudi dosledno izvajanje in sankcioniranje vsakega nepravilnega, predvsem pa nezakonitega ravnanja s prostorom,” je poudarila dr. Krmeljeva.V nadaljevanju je predstavila tudi problematiko podnebnih sprememb. “Zavedamo se, da so podnebne spremembe lahko na eni strani ključni problem ali pa ključna rešitev našega nadaljnjega razvoja. Zato moramo pri pripravi akcijskih načrtov in ukrepov izvajati medresorska usklajevanja in pripraviti takšne akcijske načrte, ki bodo posegali posamezno v vsak sektor in bodo imeli na nivoju Slovenije rešitve, ki ne bodo samo parcialne, ampak bodo zajemale resnično tisto, kar menimo, da je potrebno za nadaljnje ohranjanje kvalitete življenja in predvsem standarda naših ljudi,” je dejala.

Izpostavila je tudi področje financiranja tako sanacij okolja kot novih naložb v okolje in seveda ohranjanja okolja. “Kot vemo je Evropska unija, kot vodilna na tem področju, v zadnjem finančnem obdobju do leta 2014 namenjala zelo velika finančna sredstva temu področju. Prav tako so v novi finančni perspektivi med leti 2014 in 2020 varovanje okolja in podnebne spremembe eno ključnih področij, ki mu bo namenjen zelo velik del finančnega proračuna,” je dejala dr. Krmeljeva in dodala, da se moramo v Sloveniji truditi, da pospešimo aktivno in učinkovito črpanje finančnih sredstev, ne samo iz strukturnih skladov, ki so v pristojnosti naše države, ampak tudi iz skladov, ki so organizirani na ravni Evropske komisije, predvsem pa bank, kot sta Evropska investicijska banka in Evropska banka za razvoj. “Samo pripravljati oz. pridobivati sredstva pa ni dovolj, kajti vemo, da se velikokrat ustavijo projekti predvsem pri implementaciji. To je naloga ministrstva, da pomaga tistim, kjer se bodo projekti implementirali, to so lokalne skupnosti in občine. Ena izmed naših strateških nalog je tudi ta, da okrepimo sodelovanje med lokalnimi skupnostmi in ministrstvi, da jim pomagamo pri pravilni implementaciji ukrepov in seveda tudi pri pravilni in zakoniti porabi finančnih sredstev,” je poudarila in dodala, da ne sme biti ministrstvo tisto, ki zavira in zavrača njihova poročila in finančne zahtevke, ampak, da skupaj pridemo do tega, da pravilno in učinkovito porabimo finančna sredstva.Dr. Krmeljeva je še dejala, da bodo pripravljeni številni izvedbeni načrti za namensko porabo finančnih sredstev, ki so pridobljena predvsem iz različnih okoljskih taks in dajatev, tako, da bodo te takse zagotavljale visok finančni učinek, predvsem pa da bodo imele resnično pozitiven vpliv na okolje.