SDS in NSi o umiku predloga zakona o Triglavskem narodnem parku

Jože Tanko (SDS) in Alojz Sok (NSi) sta danes javnosti predstavila razloge za umaknitev Triglavskega narodnega parka iz dnevnega reda zadnje redne seje državnega zbora Jože Tanko (SDS) in Alojz Sok (NSi) sta danes javnosti predstavila razloge za umaknitev Triglavskega narodnega parka iz dnevnega reda zadnje redne seje državnega zboraPredlog zakona o Triglavskem narodnem parku je že od vložitve lansko leto sprožal številna nasprotovanja med prebivalstvom v območju narodnega parka, med stroko in tudi med politiki. Jože Tanko (SDS): “Pristop predlagateljev, poslancev štirih poslanskih skupin je bil ponižujoč in ignorantski, v proceduri se je stavilo zgolj na zadostno podporo večine v parlamentu. Zakon, ki je bil predlagan, je imel zadostno, to je dvotretjinsko podporo v parlamentu. Toda vmes so se zgodile različne stvari, kot je bil referendum v Bohinju, protesti stroke in močno nasprotovanje največjih opozicijskih strank za obravnavo te točke v državnem zboru. Dejstvo je, da je bil predlog zakona, vloženega v proceduro, slab in da se ga je v času procedure izboljševalo. Že ob obravnavah tega zakona smo opozarjali, da dotednja procedura ni potekala poslovniško. Predlog zakona ni bil vložen v skladu s poslovniškimi pravili in v skladu z zakonom o ohranjanju narave, pa tudi vsi nadaljnji postopki niso potekali tako, kot predvideva poslovnik. Dejstvo je, da so predlagatelji v vseh obravnavah zakona manipulirali z njegovim besedilom in ga kar po svoje dopolnjevali. Kljub temu, da ni bil obravnavan na matičnem odboru, ki lahko edini sprejme dopolnitve predloga zakona, so svoje dopolnitve prikazovali kot dopolnjeno besedilo zakona. Skratka, šlo je za manipulacije. Podobno se je dogajalo s prilogami, s kartografskim gradivom, ki se jih je večkrat v skladu s potrebami zamenjalo. Ta zakon je prišel povsem nedodelan do zadnje faze v državnem zboru in ocenili smo, da je tak zakon zelo težko popraviti, ker ima vrsto pomanjkljivosti. Zato smo v obeh največjih opozicijskih strankah predlagali, da se zakon umakne iz dnevnega reda junijske seje državnega zbora. Dejstvo je, da imajo predlagatelji zadostno večino v državnem zboru, da bi ta naš predlog zavrnili. Namesto tega so posamezniki v LDS in celotni ZLSD podprli naš predlog, da se zakon umakne iz procedure in da se ga prepusti obravnavi v novem mandatu. Vrsta svojevoljnih interpretacij in manipulacij se je pojavila tudi po umaknitvi tega zakona iz dnevnega reda. Dejstvo je, da se s tem, ko se zakon umakne s procedure, opozicija ni ničesar preprečila. Še vedno velja obstoječi zakon o Triglavskem narodnem parku in tudi vse možnosti, ki jih ta zakon nudi, so omogočene. Z umikom tega zakona se je zgolj omogočilo, da se do tega zakona pristopi razumsko, da se pripravi predlog v skladu s politično, strokovno in lokalno javnostjo. Rad bi opozoril še na to, da tako drastičnih posegov v prostor, kot jih je predvidel ta predlog zakona, ne more biti brez ustrezne SWAT analize. Predlog zakona je bil nedodelan, ni imel predvidenih finančnih posledic, zato ga v naši poslanski skupini in v Koaliciji Slovenija nismo podprli.” Alojz Sok iz Nove Slovenije je dodal še, da je ta zakon doživel veliko publiciteto. V proces sprejemanja zakona se je poleg SAZU in Sveta za varstvo okolja vključilo tudi lokalno prebivalstvo. Takrat so bila namreč po predlogu predlagateljev nekatera naselja izločena iz osrednjega področja Triglavskega narodnega parka. Na referendumu so prebivalci Bohinja to zavrnili. Namesto vpliva kapitala, ki bi močno spremenil podobo obale bohinjskega jezera, so se odločili za ohranitev Triglavskega narodnega parka kot nacionalne naravne vrednote. Opozicija je takrat stopila na stran lokalnega prebivalstva in podprla njihova prizadevanja. Zakon o triglavskem narodnem parku se tako v mandatu tega državnega zbora ne bo obravnaval.