SDS ima jasen program za prihodnji mandat

Soočenje šestih predsednikov strank v Celju Danes je v Celju v Celjskem domu potekalo predsedniško soočenje šestih predsednikov strank. Svoja mnenja so soočili  predsednik SDS Janez Janša, predsednik DeSUS Karel Erjavec, predsednik SD Borut Pahor, predsednik državljanske liste Gregor Virant, predsednik Pozitivne Slovenije Zoran Jankovič in predsednik SLS Radovan Žerjav. Soočenje je organizirala medijska hiša Novi Tednik in Radio Celje.  Predsedniki strank so spregovorili o več različnih temah, kot na primer o referendumski zakonodaji, o interventnem zakonu, o decentralizaciji države, o pokojninski reformi, spregovorili pa so tudi o  programih strank.

Prvo zastavljeno vprašanje se je nanašalo na referendumsko ureditev, in sicer ali jo je treba spremeniti.  Po besedah predsednika SDS na zastavljeno vprašanje o smiselnosti referendumov v tem trenutku ne gre razpravljati. »Izgovarjanje na referendume zato, da odločitev ni bila sprejeta, je prazno.  V Sloveniji ima oblast ljudstvo, in oblast po ustavi izvaja neposredno prek referendumov, posredno pa preko izvoljenih predstavnikov in mislim, da bo tako ostalo in da je tako prav,« je dejal predsednik SDS. Ob tem je spomnil, da bi bila smiselna racionalizacija referendumov. »Mi  smo zato predlagali en referendumski dan na leto,« je dejal predsednik SDS. Po njegovih besedah izgovarjanje na referendume, ker je neka slaba vlada izgubila pet referendumov s 70% glasov proti, napeljuje k vprašanju, ali bodo morda tudi za izgubo pri volitvah, nekateri želeli ukiniti volitve. V nadaljevanju je spregovoril tudi o opletanju s proračunskimi stroški kar povprek po generacijah. Po besedah predsednika SDS je to za marsikoga žaljivo. »Pokojnina ni proračunski strošek, ampak je plačilo za minulo delo, to ni socialni transfer,  ne socialna pomoč, ne vbogajme, ampak nekaj, kar nekdo dobi za nekaj, kar je pošteno delal in vplačeval.« »Mislim, da je že samo dejstvo, da se danes pogovarjamo tudi o zamrznitvi pokojnin, kazalec neke anomalije, ker če so pokojnine vezane na plače in če plače v javnem sektorju ne bi rastle, tudi pokojnine ne bi rastle,« je dejal predsednik SDS.
Na vprašanje o  odpuščanju v državni upravi, pa je predsednik SDS odgovoril, da se vse  da doseči z izenačitvijo zaposlenih v upravi in gospodarstvu – toliko zaposlenih je v  podjetju, kot jih lahko  plačaš, po drugi strani pa tisti, ki boljše delajo dobijo boljšo plačo, tisti, ki slabše delajo, dobijo slabšo plačo, tisti pa, ki ne delajo, izgubijo službo. To bi bilo bolj pravično, tudi glede na našo ustavo.
Na vprašanje o decentralizaciji države  oziroma o tem, kdo je za takojšnjo uvedbo pokrajin, kdo pa se nagiba k prenosu nekaterih nalog z upravnih enot na občine, je predsednik SDS dal odgovor, da je  absolutno za decentralizacijo, saj bi s tem pospešili razvoj in pocenili funkcioniranje države. »V času socialne krize so pokrajine lahko pomemben socialni amortizer in lahko bolj pravično poskrbijo za solidarnostno pomoč tistim, ki jo najbolj potrebujejo,« je dejal predsednik SDS. Po njegovem mnenju se iz enega centra, oziroma Ljubljane, ne vidi vse, zaradi centralizacije pa je tudi pogled na razlike med razvojem in med pokrajinami v Sloveniji. »Tudi v času krize, ko so te stvari še dodatno poslabšane, je jasno, da če si v Prekmurju, Kozjanskem, Brkinih, krizo bolj občutiš, če si brezposeln, kot v Ljubljani, kjer tega pač ni,«je dejal predsednik SDS. Na vprašanje o tem, kako bi kljub uvedbi pokrajin v SDS zagotovili, da se  javni sektor ne bi povečeval, je predsednik SDS odgovoril, da »bližje ljudem, ko se denar porablja, večji je nadzor. Večja kot je razdalja med tistim, ki plača položnico in tistim, ki odloča o porabi zneska, ki je na položnici, večja je možnost  mahinacij,  slabši je nadzor in slabši je izkoristek. »Zato sem za decentralizacijo, da se čim več denarja porabi tam, kjer se ustvari, tam, kjer ga potrebujejo za vzpostavitev normalnega življenjskega okolja, to je tudi princip, ki je eden temeljnih principov v Evropski uniji.«
V nadaljevanju je bilo postavljeno vprašanje o najnujnejših ukrepih za poplavno varnost. Voditeljico je zanimalo, kako je mogoče, da država potrebuje 20 let za izdelavo prostorskih načrtov, ki bi zagotavljali najnujnejše tovrstne ukrepe, ki so tudi v pristojnosti države. Predsednik SDS je dejal, da o tem, da to ni dobro, ni dileme. »Kar se tiče postopkov, vsi imajo dolgo brado, 20 let nazaj so bilo mnogi postopki trikrat krajši, tudi ti, o katerih govorimo. Zato je naš namen  popolna reorganizacija tega, kar se danes imenuje Ministrstvo za okolje in prostor, odprava vseh nepotrebnih, ne samo faz v odločanju, ampak tudi tistih, ki pri tem sodelujejo, in ko gre za vprašanje poplavne varnosti, ki zadeva eno pokrajino, tudi spustitev pristojnosti na ta nivo,« je dejal predsednik SDS.V nadaljevanju je voditeljica izpostavila, da so v prejšnji državi v Šoštanju postavili 5 blokov, »danes pa naročamo drage študije, diskreditiramo posameznike, lokalne skupnosti so že neke vrste lobiji. Zdi se, da je energetika eno redkih zlatih jajc v naši državi, ki lahko polni proračun in proračune  političnih strank.« Zato jo je zanimalo, kako bodo v strankah ravnali v prihodnje glede energetske politike.Predsednik SDS je dejal, da je vprašanje umestno in da smo od energije odvisni vsi, saj jo vsi potrebujemo. »Imamo veliko dobrih strokovnjakov za to področje, ki so že izračunali, koliko energije bomo potrebovali letos, koliko naslednje leto, ali pa čez pet let in koliko se da z drugačnim usmerjanjem razvoja energije privarčevati in ob najbolj optimalnih izračunih bomo vseeno potrebovali investicijo v Šoštanj, morali bomo podaljšati obratovanje NEK in zgraditi drugi blok,« je dejal predsednik SDS. Po njegovem mnenju vprašanje ni, TEŠ 6 da ali ne, vprašanje je, ali so cene, ki se vsak dan večajo, upravičene.  »TEŠ 6 je v času naše vlade stal 600 milijonov evrov, zdaj stane milijardo tristo evrov in  še nihče ni pojasnil, od kod takšna razlika v ceni,« je poudaril predsednik SDS.Poslušalec oziroma bralec vsebin Novega tednika, Jože iz Liboj, je dejal, da vsi politiki vedno veliko obljubljajo. Zanimalo pa ga je, ali se bodo politiki v prihodnjem mandatu spet izgovarjali na prejšnjo vlado in svetovno krizo, če jim obljub ne bo uspelo izpolniti. Predsednik SDS je ob tem dejal: »Ne bomo.«Glede nujnosti pokojninske reforme je predsednik SDS dejal, da je najbolj nujno zagotoviti okolje in pogoje, da bodo začela nastajati nova delovna mesta. »Če bi bilo danes toliko ljudi zaposlenih kot leta 2008, bi se v pokojninski sistem nateklo 300 milijonov evrov več in nobene posebne krize ne bi bilo,« je pojasnil predsednik SDS. Po njegovih  besedah nas demografska slika in projekcije silijo v to, da bo treba naš pokojninski sistem prilagajati, vendar pa ga je treba prilagajati  na pravičen način. Po njegovih besedah ni isto, če nekdo dela  na ministrstvu za okolje in blokira postopke, ali  pa v Litostroju, oziroma kje drugje, kjer so delovni pogoji popolnoma drugačni. »Če bomo te stvari podaljševali, bomo dobili samo večje število invalidskih upokojencev,« je dejal predsednik SDS in dodal, da je nujno potrebno pokojninski  sistem očistiti različnih transferjev, ki niso pokojninski, kajti »na tisoče ljudi dobiva dodatke iz pokojninskega denarja, za katere niso nič plačevali, na tisoče ljudi dobiva premije iz tega naslova, zato imajo mnogi upokojenci nižje pokojnine.«Udeleženca predsedniškega soočenja iz publike, je zanimal komentar na prodajo Mercatorja v roke hrvaškega trgovca in pa samooskrba. Predsednik SDS je dejal, da je ta prodaja po njegovem mnenju vezana na spoštovanje načela konkurence, pristojni organ, ki ga imamo za to, pa bi moral ravno iz tega vidika to podrobneje preveriti, vlada pa prodaje ne more preprečiti, saj smo tržno gospodarstvo sredi Evrope. “Kar se tiče povečanja samooskrbe z zdravo hrano, pa nameravamo vezati ukrepe za razvoj podeželja tudi na proizvodnjo zdrave hrane in s  tem vplivati tudi na trajnostni razvoj, tu so dodatna evropska sredstva, ki se jih da dobiti na mizo.”

Nenazadnje pa je voditeljico zanimalo, » kakšno Slovenijo nam boste ustvarili, s kakšnimi ukrepi boste poskrbeli, da bo Slovenija čez 20 let dežela bogatih ljudi?
Predsednik SDS je dejal, da  “v SDS ne obljubljamo nemogoče in ne obljubljamo, da se bo dalo vse obrniti na bolje čez noč, vemo, kaj nas čaka naslednje leto in to tudi odkrito povemo. Ne bo možno dvigovati standarda, vemo, da smo porabili zadnja tri leta 2 milijardi na leto več kot smo jih porabil, in vemo, da bo ta denar treba vračati. Z našimi ukrepi 10+100 bomo zaustavili padanje in z ukrepi omogočili, da bo slovensko gospodarstvo začelo ustvarjati nova delovna mesta, pocenili bomo funkcioniranje države in skušali do konca mandata Slovenijo spet pripeljati na razvojno pot, kjer je bila leta 2008, ko smo dosegali 91% povprečja razvitosti Evropske unije, danes pa smo padli na skoraj 85%.”
Predsednik SDS je dejal, da Slovenci imamo potenciale, znali smo združiti sile tudi, ko je bilo težje. »Mi smo bili takrat zraven in nam ni treba verjeti na besedo. Da se primerjati naše rezultate in rezultate zadnjih treh let. Imamo močno mednarodno podporo, Slovenija je danes del evropskega gospodarskega in političnega okolja, in tudi s to pomočjo lahko prej dosežemo razvojno stopnjo, ki je bila cilj takrat, ko se je Slovenija osamosvajala,« je dejal predsednik SDS in poudaril, da si nikoli nismo želeli, da bi Slovenija iz zgodbe o uspehu prišla v neko čakalnico, kjer so zbirajo evropski bolniki. Poudaril je, da v SDS vemo, da ne bo enostavno, vendar pa imamo jasen program in izkušnje tako doma kot v Evropi, pa tudi  močno mednarodno podporo, ki bo vsekakor pomembna.