Sara Memedi: Vladni predlogi dajejo vtis, kot da vlada v svoje delo vloži manj časa in truda, kot ga študenti vlagamo v študijske predmete na fakultetah

Predstavljamo študentko politologije in novo članico SDS Saro Memedi. Sara Memedi je študentka fakultete za družbene vede v Ljubljani, kjer študira politologijo – analizo politik in javno upravo. Delo Slovenske demokratske stranke zasleduje že nekaj let, dokončno potrditev, da je to stranka katera izpolnjuje njene želje in osebno politiko, pa je dobila v letošnjem letu, ko se je pobliže spoznala z načinom dela podmladka stranke. Ker se zaradi narave svojega študija s politiko srečuje vsakodnevno, je njena želja tudi aktivno politično udejstvovanje. Kot vsak drug državljan si tudi sama postavlja mnoga vprašanja, na katera si včasih ne zna odgovoriti, zato pa kot članica SDS računa, da ji bodo do odgovora pomagali kolegi. Prepričana je, da je bistvo v kolektivnosti, da so posamezniki skupaj močnejši, zato je mnenja, da lahko skupaj dosežemo več. Življenjskih ciljev ima mnogo, vsekakor pa so izobrazba, kariera in družina na prvem mestu. Verjeme v iskrenost, poštenost in strokovnost. Njen življenjski moto je, da z vero, disciplino in nesebično predanostjo lahko doseže vse.Med mladimi prevladuje prepričanje, da je politika slaba in da se nič ne da spremeniti. Zakaj ste se vi odločili, da se včlanite v SDS?Politična participacija med mladimi – kar se tiče konvencionalnih oblik, torej udeleževanja volitev, referendumov in aktivno sodelovanje v političnih strankah – resda upada, se pa mladi vedno bolj poslužujejo drugih, tako imenovanih novih oblik, politične participacije, kamor sodijo tudi demonstracije, podpisovanje peticij in podobno. Razlog je, kot sem spoznala sama skozi raziskovalno delo, predvsem mnenje, da je politika stvar elite in da so politične stranke preveč obremenjene z ideologijo kot pa s političnim programom. Da se včlanim v stranko SDS sem se odločila zaradi tega, ker stranka SDS s svojim političnim programom in vrednotami ustreza mojim načelom in željam.Verjamete, da posameznik lahko pripomore k dobrobiti in boljši družbi?Menim, da se vse začne pri posamezniku in se pri posamezniku tudi konča. Vsak državljan, ne glede na starost, družbeni status ali spol, prispeva k družbi; mogoče več kot se zaveda. Nekateri prispevajo veliko, spet drugi manj. Je pa zelo pomembno zavedanje, da vsakdo s svojimi dejanji, pa naj bo to odločitev, da ne gre na volitve, ali pa odločitev da bo podpisal peticijo za zapornike iz Guantanama, prispeva k družbi. K boljši družbi lahko tako po mojem mnenju prispevamo čisto vsi, a najprej je potrebno, da ugotovimo, kaj sploh boljša družba je. Pojem se mi zdi zelo relevanten in vsakdo si lahko po svoje predstavlja zanj »boljšo« družbo. Nekateri bi želeli povsem odprto družbo, nekateri si želijo več nadzora, spet drugi pa želijo nekaj čisto tretjega.Kako vidite trenutno situacijo v Sloveniji? Kaj bi bilo potrebno spremeniti?Zdi se mi, da je v Sloveniji kriza vrednot, odraz tega pa je trenutno politično stanje. Imamo hudo stanovanjsko problematiko, o kateri se sploh ne razpravlja. Imamo probleme v zdravstvu, tudi prometna politika ni nič kaj rožnata, da o socialni politiki sploh ne govorim. Velikokrat s kolegi razpravljamo o tem, kaj bi bilo potrebno spremeniti in moram reči, da bi bilo potrebno spremeniti prav vse, vprašanje ki se mi vedno znova odpira pa je: kje pravzaprav začeti. Zelo sem razočarana nad delom zdajšnje vlade, vsi predlogi, ki so jih podali v tem mandatu so bili katastrofalni in dajejo vtis kot da v svoje delo vložijo manj časa in truda, kot študenti vlagamo v študijske predmete na fakultetah.Mladi se danes srečujejo z brezposelnostjo, s stanovanjsko krizo, pomanjkanjem študentskih postelj- kaj menite o tem?Dejstvo, da v Sloveniji ni dovolj služb za mlade diplomante, da ni stanovanj za mlade družine, da tudi ni stanovanj za študente, ki ne dobijo študentske postelje in so zato primorani bivati pri zasebniku, da tudi ni štipendij, ni subvencij, skratka ničesar ni, se mi zdi katastrofalno. Sprašujem se, kdaj misli država kaj prispevati za izobrazbo svojih bodočih intelektualcev. V Sloveniji dobivajo pomoč samo študenti, katerih starši imajo zelo nizke dohodke, za vse ostale pa država ne prispeva čisto nič oziroma zelo malo. Država pa pozablja na to, da so cene študentskih stanovanj ekstremno visoke in da so po drugi strani študentski boni vsako leto dražji, da se draži javni prevoz, plače naših staršev pa so vsako leto nižje. Na drugi strani pa je veliko prejemnikov socialne podpore, ki te ne potrebujejo.Kako ocenjujete pozive po novih obrazih in strankah v slovenski politiki?Vsekakor se strinjam, da so sveži obrazi dobrodošli. Se je pa potrebno zavedati, da to vseeno ne bo spremenilo stanja, dokler bodo ti sveži obrazi zgolj »nasledniki« starih. Zaradi tega državljani ne bodo v večjem številu sodelovali na volitvah ali se vključevali v politične stranke, ker je politična participacija odvisna od mnogih dejavnikov, ne samo od tega kdo sestavlja politično stranko. Kot sem že dejala, mišljenje posameznika je odvisno predvsem od vzgoje in vrednot. Bi pa lahko država tukaj dosti spremenila če bi začela s politično vzgojo državljanov že zgodaj, na primer v osnovnih šolah. Veliko ljudi pri nas sploh ne pozna programov političnih strank, vse kar vedo je tisto, kar jim prikažejo mediji, kar pa je po mojem mnenju popačena slika, ki ni objektivna in dostikrat tudi ne strokovna.Leta 1991, ko se je Slovenija osamosvajala, ste bili še zelo mladi. Mislite, da mladi dovolj poznajo našo bližnjo preteklost? Smo lahko ponosni nanjo?Na klubskem večeru Slovenske demokratske mladine smo razpravljali prav o tem in moram reči, da se strinjam s svojimi kolegi, ki pravijo, da mladi svoje bližnje preteklosti ne poznamo dovolj dobro in zato tudi ne moremo biti ponosni nanjo. Pogledati moramo, kaj država dela na tem, da bi otroci, ki so se rodili v demokratični Sloveniji, poznali bližnjo preteklost. Verjetno je potrebno spremeniti način pouka zgodovine v osnovnih šolah, ampak mislim, da se na tem področju ne bo nič spremenilo. Naj še dodam, da če bi mladi poznali bližnjo slovensko zgodovino, sem prepričana da bi bili lahko zelo ponosni nanjo.Letos praznujemo 20. obletnico osamosvojitve. Ali menite, da obstoječa oblast posveča dovolj pozornosti obeležitvi 20. obletnice samostojnosti in kakšen pomen ima za vas samostojna in neodvisna država Slovenija?Samostojna in neodvisna država Slovenija je država v kateri sem se rodila. Ravno zaradi tega jemljem neodvisnost in samostojnost kot samoumevno in velika laž bi bila, če bi trdila nasprotno. Ne vem kako je živeti v neki skupni državi, v odvisnosti od drugih, ker nikoli nisem. Vse, kar vem o Sloveniji pred letom 1991, so mi doma razložili starši ali pa sem o tem prebrala v šolskih učbenikih in ostali literaturi. Če pa bi to vprašanje postavili mojemu očetu ali mojemu pokojnemu dedku, bi verjetno odgovorila precej drugače. Pomembno se mi zdi, da se vsake toliko časa spomnimo in poveselimo svoje neodvisnosti, a vendar je potrebno začeti gledati v prihodnost in pustiti prejšnje čase za sabo. Ogromno je mladih, ki sploh ne vemo, kako je izgledal prejšnji režim, želimo pa si boljše prihodnosti in zato želimo ves svoj trud vložiti v to, da bi ta izgledala čimboljše.